St. Jakob in Defereggen, 14.7.2026

 Taa-daa!

On the road again.

Napokava Berlingeca in gasa v hladnejše kraje. Južna Tirolska - jodl jodl juhej! Kljub letom (vozila, da se razumemo ;) računava, da bo material zdržal. Vse je pripravljeno, muzika svira, midva pa skozi novo cev karavanškega tunela (čist drugačna, ne morš verjet ;) mimo Filaha za Lienz. In še malo naprej, levo, v čudovito dolino Defereggental. Lepo počasi do St.Jakoba. Vmes se čudiva plazovom in pojedini, ki so jo očitno uprizorili lubadarji, saj so precejšnja območja smrekovega gozda povsem posušena. 

Uparkirava pri žičnicah, za prvo turo sem zarisal vzpon z bicikli do zgornje postaje in potem peš na Großer Leppleskofel (2.881m). Na izhodišču je vreme bolj kilavo (v bistvu super, ni vroče), ostali kolesarji naju prepričujejo, da je cesta gradbišče in vse prašno. Ker naju mnenje naključnih ni še nikoli ustavilo, pogumno nadaljujeva in mlinčkava v breg. Spodaj je res nekaj strojev in par kupov zemljine, ampak nič strašnega. Lezeva naprej, navzgor za Mooseralm, kamor se vije lepo speljana cesta. Kmalu sva na vrhu prve postaje žičnice, tu se odprejo travnate planjave in visokogorski pašniki s kravcami.

Potrudiva se do planine Mooseralm in do majhnega jezerca Ochsenlacke. Vreme se vse bolj zapira, z zahoda prihajajo temni oblaki. Na "turbo" skočim do konca WeissSpitzBahn (2.454m) in ker gre strma oskrbovalno pot še naprej, se pomatram do zaključka žičnice Leppleskofel (2.683m) - wau, višje kot Mangart! No, tu me zalijejo prve kaplje. Sicer ni drame, ampak kar na lepem pa začne treskati in to precej blizu! Za na vrh Großer Leppleskofel ni variante, dodatno se oblečem in karseda hitro "na norca" dol. Tereni so izpostavljeni in občutek švigajočih strel ni ravno navdušujoč...

V pravem nalivu pridrvim do jezerca, poberem boljšo polovico in v duetu drviva navzdol. Kravce so se poskrile, bliska se in grmi. Pol pa še toča - pika naju v roke in obraz, drviva navzdol, da vse šprica. Čisto sva odrevenela. Končno se prebijeva do gozda, ki daje občutek lažne varnosti. Čimprej navzdol - usrana sva pa od glave do pet (pa še mal u hlačah ;)

idiličen začetek vzpona proti planini Mooseralm

cesta se zvija kot kača

insta-punkt

potegnem do vrha žičnice

sameva jezerce v tihoti (še nekaj minut)

potegnem do vrha zadnje žičnice 2.683m

pogled navzdol na jezerce

(že pada, vročinski val se je skril)

pogled na Großer Leppleskofel

v nalivu se malo zaščitiva pri koči in se poženeva v dolino

Huh, preživela. Na parkingu ni žive duše, dež poneha, celica se je premaknila naprej. Sušiva premočene in blatne cunje, sonce pa že neusmiljeno nabija. Turisti se vračajo in naju vsa blatna gledajo, kot da sva z drugega planeta. No, saj...

V bližnji športni trgovini zaprosiva za šlauh in temeljito opereva sebe in kolesa.

Napokava, vžgeva kurjavo in dalje. 

Do konca doline in na prelaz Staller Sattel, ter naprej v Italijo...

Obersee na meji Avstrija - Italija

Staller Sattel

Po ozki, zaviti cestici mimo Lago di Anterselva in biatlonskega štadiona vse do campinga Antholz.

Po jurja višincih in nori dirki navzdol si privoščiva vroč tuš in domače filane...

...paprike!!! 💜

Dobljen dan!

***

"Ah, keep your eyes on the road

Your hands upon the wheel

Keep your eyes on the road

Your hands upon the wheel

Yeah, we're going to the roadhouse

Gonna have a real, a good-time"

The Doors

  

Pod Montažem - Piani di La trail, 13.7.2026

 Odkrijeva trail z Montaževe visoke planote in se v vročem dnevu podava v Reklansko dolino. Čez Sella Neveo in potem desno v vasico Piani di Qua, kjer uparkirava. Je že kar "toplo", po senčni ozki cestici se skozi Stretti gor-dol prebijeva do ceste SP76 in potem par ovinkov do sedla. Naprej po makadamski, ki se vzpenja proti planini Krajni dol (Cregnedul di Sopra). Fajna senčna se razgibano vzpenja navzgor - par kitic je kar strmih. Pogledi na drugo stran - na Kaninsko pogorje - so navdihujoči!

S planine najprej rahel spust in potem prečno vse do planine Zgornje Lariče. Krasen, uživaški del poti.

Hitro sem na Montaževi visoki planoti, Poliški Špiki imajo žal kape, ampak ambient je pa mogočen. Potegneva do sirarne (Malga Montasio), se oskrbiva s sirom in takoj za bajto dol na Sentiero 622.

Tu se začne spust, ki je ravno pravi za naju - dovolj široko, ni prestrmo in ride podelaš z osnovnimi tehnikami. Fajn je, uživava. Spust je kar dolg, lepo speljan, treba je izgubiti jurja višincev.

Res uživava, kar ne morem verjeti, kako lepo je pot speljana preko na pogled zelo strme stene.

Še čez senožeta, pa skozi vrt zadnje hiške in že sva v Piani di La.

vasica Piani di La - začetek in konec traila

proti Nevejskem sedlu

pogledi na Kaninsko pogorje s poti Sentiero 625

panorama s planino Zgornje Lariče

Montaževa visoka planota

Sentiero 622 - spust Piani di La

trail je širok

in serpentinast

kakšen del je treba "na roko"

zaključek v Piani di La

za osvežitev še slap Cascate Rio Montasio

Ja, prav super.

Velikokrat sva že bila pod Montažem, ampak te poti pa še nisva poznala.

Navdušena!

***

"It's been a long time since I rock and rolled"

Led Zeppelin

Po planinah in rovtih Karavank, 11.7.2026

 Vroč dan je treba izkoristit za lovljenje sence - in najlepše je v domačih gozdovih pod Karavankami.

Že zjutraj žge, do Završnice sva kar pihala. Potem zložno navkreber - najprej do čudovito spokojne Zabreške planine. Ni žive duše, samo kravce in konji. In razgledi. Duša počiva.

Naprej preko Žirovniške planine do Valvazorja. Pleha je veliko, greva kar dalje proti Potoški planini. Fajn, mal strmo, ampak vseeno večinoma po senci. Čez Urbas in Zgornji rovt na spust po singlci proti Javorniškem rovtu. Vmes se naučiva, da se tudi noga lahko zatakne v špice. Mal rodea, priključiva na cesto in do doma Pristava na hydration break ;)

Sonce neusmiljneo nabija, midva mlinčkava po makadamu do Križovca. Ni se za ustavljat, gasa naprej za Pusti rovt. Sej bi človk mal počiu, se mrbit vrgu u "bazen", ampak kaj, ko goni ko raketa!

 Spodaj gledava Markljev rovt, mal naprej splašiva ptiče in kar rineva dalje vse do sedla Suha. 

Huh.

Tut usta so suha!!!

Še mal po cesti... ki se kmalu konča, naprej gre stezica "za Golica". Ker je high-noon in se nama ne nosi, se okrepčava in obrneva.

Nazaj po isti poti, letiiii...

med kravcami na Zabreški

Potoška planina

dom, kjer sva Pristava na kofetu

Križovc - a levo, a desno, a naravnost!?

Pusti rovt

sedlo Suha

pogled nazaj točno opoldne

spust nazaj v dolino

Padeva mimo Pustega rovta, na Križovcu je taka petarda, da greva lahko samo direktno na Arajvalse (Prihodi). Fajna makadamska, kar dolg spust...

Lepo shlajena pristaneva...

No, potem je pa treba še nazaj do doma. Že skozi Jesenice se vleče, čez Potoke naju čist skuri, potem pa še Žirovnica, Zabreznica, Studenčice,... dihava na škrge.

Končno doma, glavo namakam v ledeno vodo, želodec utapljam z mrzlim.

Paše (ko pridem k sebi)!

Nabralo se je 60km in 1.700 višincev. Kr gut!

Popoldne chill z "zaroletanim ohlajanjem" na Touru ;)

Veke se povešajo, zastor pade...

***

"Baby...

Lepo lagano mi spelji"

Masayah

Dunja, 4.7.2026

 Ob zaključku vročinskega vala pa mal v hribe se ofrišat. 

"Nekam, kjer je voda" sva rekla...

Že zjutraj se zapeljeva k zahodnim sosedom in parkirava v nama ljubki Ovčji vasi. Zajahava bicikle in po FVG1 skozi Ukve, Pontebbo vse do Dunje. Krasno je, večinoma senčno in na dol, ter kopica tunelov, tunelčkov in tunelčičev. Tako naju potegne, da zgrešiva odcep za dolino Dunje za skoraj 10km!

Nazaj in končno se utiriva na pravo pot. Čaka naju 18km klanca, ampak cesta je lepo speljana in prometa ni. Mlinčkava ob čudovitih pogledih na Montaž in Poliške špike. Še zadnjih 9 tornantlnov in že sva na planini Sella Somdogna. Lepo je!

Tu se podučiva, da se tura imenuje Silence tour. Človek bi kar zavriskal, ampak sajlens-turi to pač ne pritiče. 

Še kratka MTB sekvenca in že sva pri koči Grego na košti. Hydration break ;) Paše, razgledi nori!

pred tako vročo turo je ustrezna hidracija večer prej ključnega pomena!

skozi tunelčke proti Dunji (FVG1)

to je to - 18km klanca za fruštk

slikovito speljana cesta...

... z mogočno kuliso

orlov pogled

navzgor vse do Montaža ;)

zadnji ovinki

šikana pod vrhom

na planini

Silence Bike Tour

čist do vrha

pogledi proti Zajzeri

koča Grego je dobro obiskana

Dobro podprta se po zavitem makadamu spustiva v dolino Zajzere in nazaj na izhodišče v Ovčjo vas.

Nabralo se je dobrih 68km in skoraj 1.300 višincev.

Nameniva se še na kopanje v Rabeljsko jezero, ampak je pleha (in folka) toliko, da se obrneva. Se bomo shladili doma pod jablano...

***

"Sometimes the road is long

and the load is heavy

and you need your friends and your family 

to take that load off for just a little while"

Prismojeni Profesorji Bluesa

   

Mrežce, 7.2.2026

 Zima. Končno bela zima.

V dolini nas je sicer močil dež, ampak po gorah ga je pa konkretno nametalo. Več kot meter.

Plazovni nevarnosti primerno (4.) je treba izbrati pohleven cilj.

V petek zvečer na odličnem koncertu Bakaline Velike. Dober zvok, super vzdušje, njihova poetika naju vedno poboža. Zjutraj pa proti Pokljuki. Zatrnik je začuda še ves zelen, pri odcepu za Kranjsko dolino je že precej snega. Na cesti bande, je pa toplo, vse se kar topi in cedi. Na začetku je sneg moker, z višino narašča in postaja vse bolj suh. Nad Blejsko kočo ga je dober meter.

Špura je potegnjena, mal zdrsava. Na vrhu visoka oblačnost, proti Kranju megla, proti Avstriji se jasni. Snega pa dovolj, da dile plavajo...

zasnežena Pokljuka

pl. Lipanca z obiljem snega

mehko navzgor

pogled nazaj

Viševnik, Selišnik, Draška vrhova, Debeli...

na Mrežcah

dovolj podlage za brezskrbno plavanje

med smrekami

na poskok

Kr fajn razmere. Skozi gozd dovolj podlage, med smrekami čez kuclje direktno do bajte.

Spodaj pa potem že mokro in težko, skozi gozd je borba. Še iztek do avta, stolčke ven in uživanje v okrnjeni naravi ;)

***

"Zima, tuo je njena imie,

tuo je ta, ka prhaja 

čez visake garie,

z bielim mieram pakrije,

kar se na umiri.

N use kar se na skrije

tiha nit nauči,

dakler se ws sviet na spačije

n suonce na skrajša nači."

Bakalina Velika