*** Izpostavljeno ***

Svaneti, 28.12. 2019 - 4.1.2020

Dolgo pričakovana pustolovščina se je končno začela. Po stresnem decembru smo odpotovali nekam daleč, nekam drugam, nekam, kjer se je čas...

24.7.26

Divje Babe in Šebreljski vrh, 24.7.2026

 Domač počitek vedno paše, čeprav neke prave osvežitve ni. Visoke temperature vztrajajo, midva pa kreneva v raziskovanje Idrskega.
Lepo počasi se zapeljeva proti Cerknem, kjer so že priprave za festival. Pride tudi Jan, ni zajebancije ;)
Nekako se odmotava med gasilci in postavljalci klopi in odra in parkirava ob Cerknici pod posestvom Zelinc. Kratke priprave in že sva v sedlu. Najprej ob Idrijci po cesti navzdol skozi Reko proti Stopniku. Takoj na začetku uzrem okrepčevalnico ob cesti in slutim, da bo prišla še kako prav. (in kot je to pogosto, sem imel še kako prav).

Prečkava Idrijco in zagrizeva proti Šebreljam. 4 km klanca se strumno vije navzgor, pridobivava na višini. Potem se odpre, skozi Šebrelje mimo cerkve Sv. Jurija naprej na makadam za Divje Babe. Lepo in osamljeno.

Nad dolino stoji cerkvica Sv. Ivana. Energija seva! Se kar zadrživa, potem pa peš spust proti jami Divje Babe. Vseskozi naju spremljajo lepi razgledi na dolino Idrijce, visokogorske kmetije in gore v ozadju. Babe so tko divje, da je vse zabarikadirano in zaprto. Odžvižgava kitico, dve, Bab ni, tudi jamskemu medvedu je prevroče in tako počasi sopihava nazaj v breg. V tej vročini moči hitro pojemajo.

Pri cerkvici posediva v senci in uživava v spokojnosti trenutka. Potem nazaj za Šebrelje in po lepih makadamskih poteh proti Šebreljskemu vrhu. Mlinčkava, stopinje se dvigujejo. Na sedelcu za hišo zavijeva v gozd, potem pa med travami strmo proti golemu vrhu. Super je, še klopca za počitek in razgledna tabla s popisom vrhov. Sva sama, za trenutek uleti še  legenda Tulio, ampak se kmalu izgubi in gre "na pot med Pelije, do Andaluzije"... 

Nič, čeprav je zelo lepo, je treba naprej. Spust (ki pa vsebuje tudi prvine vzpona ;) do Jagršč, ki navdušijo z razgledi. Sonce je visoko, midva pa v zaključni senčni spust proti Straži. Nazaj na cesto uletiva 100 m pred parkiranim avtomobilom...

Šebreljanka, Šebreljanka

Šebrelje

čudovita cerkvica Sv. Ivana


pri treh macesnih s pogledom na Idrijco

panorama

še z druge strani

"zej pa na Babe!!!"

in to une, ta divje ;)

ni jih doma

za Šebreljski vrh

razgledna ploščad

počivav

pogled na Jagršče

Krasno! Mal se zapeljeva po cesti in takoj v uno tisto okrepčevalnico. 
Kurn'k se ji reče. 
Majo pa Zajca! 😍

za bistre oči - najdi razliko med slikama
(posneti v razmaku ene minute)

Ja, Zajc je sedu k svina!

Odjadrava naprej poiskat camping v Tolmin. Valjda ob reki vse polno, glih Tolminator dogaja. Namestiva se v campingu Siber, ujameva še nekaj sence. 

prostorček

chil-out ob Soči

Noč mine ob prijetnih metalskih zvokih. Žagajo ga skoraj do jutra in preženejo vse komarje.

kje sva se potepala


***

"Južni veter nosi greh,
peno na valovih las.
Ob robovih noči poželjivo šumi
moker glas v razgaljeni čas."



16.7.26

Klammljoch, 16.7.2026

Zbudiva se zgodaj, obeta se lep in dolg dan. Midva pa pripravljena! Etapa bo po izračunih vzela vsaj 7 ur. 
Po krepčilnem fruštku za dobro jutro zagrizeva v breg. 6km klanca do jezera Lago di Anterselva mine v poskočnem/allegro tempu. Kratka osvežitev v kristalno jasnem jutru. Grem naprej po serpentinah SP44 na avstrijsko stran do Staller Sattel. Cesta je lepo navita, senčna in ozka. Promet spuščajo v intervalih, tako da ni moteč. En sam užitek - 5km in 400 višincev. 

Na sedlu se mal iščeva - bo treba zgleda Božičku pisat za voki-tokije ;)
S sedla leti navzdol (brzine so že primerljive z ženskimi etapami). 8km zavitega spusta, da komaj udaneva odcep ob reki Schwarzbach v dolini Defereggental - čudovita, osamljena, prava poezija.
Mal se dvigneš, potem pa kolesarjenje po zaviti cesti med osamljenimi kmetijami, kravcami in neskončnimi zelenimi pobočji proti tritisočakom. 15km čistega užitka - za dušo.

Dve uri in pribrcava do Klammljocha (2.288), kjer se cesta prebrne na italijansko stran. Dobre štiri ure sva že v sedlu, super je, hladno, pogledi pa prekrasni. Mal poguštava, dodava en layer oblačil in po lepo speljani cesti mimo jezerca navzdol.

Letiiii, zatakneva se v Malga dei Dossi (Knuttenalm) na gamsu in kajzer-šmornu. 
Nadvrhunsko za $$$$$.

Dan je čudovit, midva pa izvrstno okrepčana nadaljujeva. "Saj gre samo že navzdol" si požvižgavam, ko v Riva di Tures uletiva na asfalt. Spust in potem na kolesarsko za Brunico.
Ko prideva v dolino, je spusta konec, sonce neusmiljeno žge in moči popuščajo...

za fruštk takoj u klanc

spokojno pri Lago di Anterselva

cesta na prehod Staller Sattel

serpentinasti vzpon

šit, kera šikana ;)

Staller Sattel

za trenutek odloživa delo...


brzinski spust do odcepa

med začudenimi kravcami

za Klammljoch

Little Tibet

osamljeno in čudovito

dolina se kar ne neha

Klammljoch

samo še navzdol

lepše ne gre

utrinek

Malga dei Dossi

cesarski kajzer-šmorn 😍

pa navzdol za Brunico

Ja, teh 20km do Brunica se kar vleče. Res je vroče, čez 30, nič več svežine, gre samo še na trmo.
Vsa razgreta se ustaviva in počivava v senci za zidom štacune. 
Mava pa še 22km po tej vročini in to v glavnem klanca.

Kolesarske okrog Brunica so lepo speljane, vseeno sonce žge in kilometri se ne premaknejo nikamor. Telo je pregreto, par tunelčkov deluje kot pravi balzam... 

tunelčki odrešitve

Končno pri (P)Rasunu odvijeva proti campingu. Huh, še 10 km. Material je na koncu, res je vroče, gre v rdeče...
Valjda mi na zadnjem klancu odnese še baterijo. Mam že dobrih 2.200 višincev v nogah in 7 ur v riti. Še mal... matram se, grizem, končno premagam (s potovalno hitrostjo močerada) še ta klanec in do avta v campingu.

Nepremično stojim pol ure pod mrzlim tušem, da nekako pridem k sebi...
Huh!
En sam užitek!!!

Naneslo je slabih 100km in skoraj 2.300 višincev. 7 ur in pol.


***

Pesem je trenutku primerno malce prirejena

"Selva, Selva
Anterselva
Putuj, Selva
I molim te, ne naginji se kroz prozor"

15.7.26

Lago di Valdaora, 15.7.2026

 Uuuu, super sva spala - sveže & hladno! Pa še zjutraj se nama ni nikamor mudilo, ker je prav narahlo padal dež. Škrabljanje padajočih kapljic naju je dodatno uspavalo, ampak kaj, ko mehur že vriska. Težka dilema - še mal ostat v toplem gnezdu in mencat, ali laufat na wc? No, držat se ne da v nedogled in na koncu mehur vedno zmaga...

Po krepčilnem zajtrku se odpraviva (za spremembo navzdol) po lepo urejenih potkah Anterselve. Res imajo uštimano, od hiš do oznak poti. Anterselva di Mezzo, di Sotto, pa ob vodi vse do Rasuna. Na desno gledava pobočja Kronplatza, midva pa po malo lutanja v levo do jezerca Valdaora. Čez jez in še malo po drugi strani, potem pa počasi nazaj...

camping Antholz

srčni pogled

zjutraj še malo poleživa "u jaslicah"

Anterselva di Sotto

rahlo navzdol, vseskozi ob vodi

Kronplatz

in že šibamo nazaj med tritisočake

Popoldne skočiva do jezera Lago di Anterselva, da preveriva klanec za jutrišnjo kraljevsko etapo... 

Lago di Anterselva

Snežno beli hladi nogce

biatlon center in za njim Wildgall (Collaspro) 3,273m

Počasi nazaj v camping, balinčki, sirček & vinček, da se pripraviva na jutrišnji dan.

za dobro pripravo je zadišala jota
To-yota!

***