*** Izpostavljeno ***

Svaneti, 28.12. 2019 - 4.1.2020

Dolgo pričakovana pustolovščina se je končno začela. Po stresnem decembru smo odpotovali nekam daleč, nekam drugam, nekam, kjer se je čas...

19.9.26

Krvavec, 19.9.2026

 Aaaaa, vikend, težko smo ga čakal.
V petek najprej BFL zalaufa na polno - nagonil smo jih k mačke ;) 
Sem celo popolnil statistiko...

V soboto je bila dilema - trgatev ali šport? No, družno sva se odločila, da bo trgatev pozna in da lep vikend izkoristiva za bicikl.
Od doma za Begne in pod gorami čez Tržič, Križe,... proti Preddvoru. Letiiiii!!!
Možjanco preskočiva, po lepih stranskih uletiva v Cerklje in na začetek klanca. Nad Krvavcem je črn oblak, ampak... več kot naprat naju itak ne more.

Šopava v klanec, pesjan je res dolg in mestoma strm. Ta prav Pogi-challenge. Proti vrhu se dejansko pooblači, vlaga, megla, mal kaplja. Ampak se prebijeva. Do Kekca. Na božanski topel borovničev štrudelj. Ja, za štrudl piše štrudelj. Kokr za bicikl - bicikelj... who's the real... al kwa? :)

Po okrepčilu (in pred prihodom svatov) pobožava še trolčija in zbeživa v dolino. Že pada, mrz pa ko ps! Vsa otrpla se po vratolomnem spustu prebijeva nazaj v Cerklje, kjer pa sveti sonce. Super.
Ni pa super, da imam samo še eno kocko, pa še ta je bl bleda. Na off čez Vels in Visoko - počas in z muko. Sonce ubija, kolo težko, tudi jaz vse bolj zatežen. Napovem ruto in ne upoštevam nobenih  mnenj in pripomb! Tko je to, kadar gre v rdeče.

Vlečem se skozi Kranj in res počasi proti Naklu. Dodatno mi živce pojedo še raznorazna dela na cestah. Dokončno me pa ubije klanček proti Podbrezjam. Sonce nabija, jaz pa nikamor. Noge se vrtijo v kvadrat, teče mi od vsepovsod.
Spust me ohladi, zaključni Dobropoljski klanec pa zbuja strahospoštovanje. Prižgem, baterija zdrži do vrha, juhuhuuu. Še čez Črnivc, baterija dokončno pogine, na Podvinskem klancu se mi že vrti.
Vintalam do doma, vleče se, vleee-eee-eeečeeee...

Končno.
Razjaham in zaležem pod jablano.
Bom še kdaj odprl oči?

čist frišni čez zelene poljane naprej proti Krvavcu

štorklja na Trati :O

za Rozko

playa sameva

krepčilni brunch

Who's the real ... ?

domači troll

čist izmozgani čez zelene poljane nazaj proti domu

Sem odprl oči.
Glih tolk, da sem se iz klopce premaknil na kavč...
Še enkrat sem odsanjal vseh 
107km in 2.125 višincev!

***

" 'cause I'm to gud to be hood, who's the real Kekec?
I'm to good to be hood, kdo je pravi - kdo je pravi?
I'm to good to be hood, who's the real Kekec?
I'm to good to be hood Kekec of them all? "

5.9.26

Kraljevska Vršič - Mangart, 5.9.2026

 Pride dan, ko se vse poklopi. Ampak res čisto vse!
Vreme za vikend je obetalo, ozračje se je malček shladilo. Bicikli poservisirani in nestrpno hrzajo privezani (cela zgodba zadaj ;) v Caddylacu, ko se precej zgodaj peljemo proti Kranjski gori.
Nogce so vrhunske, vzdušje nadvrhunsko.

V Kranjski se v miru pripravimo in v jutranjem hladu v poskočnem allegro tempu (z veliko de-kadence) jo že režemo proti Jasni. Prisank zažari obsijan s prvimi žarki, Tine ni, novi dvostezni rampa-parking-tranzit režim se bahato postavlja. Mi se režimo okoli Ušes in direkt v hrib - na Rusko!

Kraljici gresta kraljevsko, jaz pa spremljevalno-spodbujevalno-oskrbovalno vozilo.
Vsi kamenčki v mozaiku so na svojem mestu. Tu in zdaj!

Punci sta lahkotno prebrcali vršiške serpentine, se pofotkali in spustili v Trento.
Ata ga je avtomatsko pičil čez Predel in uparkiral pri mostu na začetku Mangartske ceste.
Pripravim osvežitve, dam ven Edija Zverjasca in ga spustim s ketne. Leti, komaj se zavedam okolice in razgledov, že tunel. Pa drugi, tretji, četrti... Gasa!
Mal se mesađiramo s puncami, dobro jima gre, že grizeta skozi Kluže in naprej.
Jaz pa na vrh sedla, dan je res vrhunski - gremo še mal peš pogledat.
Šibam po Italjanski, folka noro, zajle so preobremenjene. Pot do vrha sem imel v drugačnem spominu, zaključni vzpon mi izpije moči. Pa še sonce začne neusmiljeno nabijati.

Punci medtem pri avtu, osvežitev in družno napadeta mangartski klanec. Jaz pa zaključno mangartsko strmino.
Še mal, evo ga križ, juhuhuuu. Gor smo in gledamo dol!
Noro!

Tut sam se mal okrepčam, potem navzdol, kjer so na zajlah še večji zastoji. Ampak ni panike, mamo cajt, u izi, čeprav se kolena že oglašajo. Kr dolga, končno se spustim na potko proti cesti in lociram dve čeladi, ki se svetita v soncu. Kot bi se dogovorili, skoraj istočasno smo spet na sedlu!
Wauuu. 
Vsak na svoj način utrujeni ampak neverjetno zadovoljni in vzhičeni!

ogrevanje pred pravilno razvrstitvijo za Vršič 

Ruska - prvi poskus pobega

gore so ožarjene

Le Serpentine

Vršič - človk ne ve, al bi parkiral al šel kar naprej?

kljub tranzitni karti uspe hitra fotka ;)

gori-doli po čudoviti Trenti

medtem ga Ata guzi proti Mangartu

panoram-ska

pogled z vrha sedla - Belopeška so podlegla skrčflaciji :O

njegovo veličanstvo Mangart

punci pa že v Logu

Strmec na navdih...

...in že proti Mangartu (senca še uspe slediti ;)

spremljevalno vozilo je že pri križu

pogled na zavito kačo z vrha

še par ovinkov...

par tunelov...

... in evo!

ciljna ravnina

mama za las pobere bonifikacije

"Use sm dawa ud sebe!"

zmagovalna

Ko smo požvečili vse Haribo medvedke, se zapodimo navzdol...

kr samo od sebe gre

polagam!

jest tut!

ampak treba je še čez Predel

Ja, nazaj do Kranjske se kr vleče. Na srečo vreme zdrži, kmalu se spet združimo pri Kosobrinu. Noge so trde, ampak veselje je pa nepopisno!

Nabralo se je čez 100km in čez 2.800 višincev.
Epska etapa.
ČESTITKE! 

tko to zgleda

Polni adrenalina se zapeljemo do doma, še prej v domači mehiški stresemo takitose, buritose in čimičange.

Ko se z mamo uskladimo glede proteinov, pade odločitev za nedeljski piknik ;)

čevapi - tko so pasal, da so zginl, preden sem umeril zaslonko

***

"Mašine dvigamo v nebo nad vse,
Naj spijo oni, ki ne vedo, da je zadnji dan.
Naj spijo ti, ki ne vedo
Nas napaja divja B mashina, ki nikoli se ne vda, 
ne vda, se ne vda, ne vda..."

29.8.26

Riofreddo - Sella Prasnig, 29.8.2026

 Štrom je nazaj!!!

Ja, boleče rane iz Idrije sem lizal vse do četrtka, ko so čudežno izginile na vrhunskem koncertu Bakaline Velike pri Finžgarjevi hiši. Ambient, vzdušje, energija, vse se je poklopilo. Nastop pa nad-vrhunski, Jani je z zgodbami odlično povezoval komade, če bi bilo še več sira, bi bilo že kičasto. Skratka zame - koncert poletja!

Zjutraj je potem odjeknila novica (iz starega vica):
"Ajga, koko pa kej u Globokmu?"
"Tastar, nauš verjeu, BOMBA!"

Sicer pa je petek rezerviran za BFL, ki pa še ni čist zalaufala. Za zeleno mizo premlevamo sistem, ki ga bomo igrali - za zdaj kaže, da bo 2-3-5 (pet Laških v napadu, trije Unioni v vezi in dva Staropramena kot štoperja - pa seveda Guinness na golu ;)

V soboto po osvežilnem dežju (pri nas smo se na srečo izognili neurju, na Tolminskem je bilo pa kar hudo) počasi napokava in se med zgoščeno pločevino prebijeva skozi Trbiž do gondole za Višarje. Zajahava kolesa, potem pa odvijeva v dolino Mrzle vode (Riofreddo). V trenutku sva izven vrveža, samo midva, pokrajina in voda. Da je res "mrrrrzwa, nisva probowa, sva na besedo vrjewa". Po ridah 615, ki se zelo strmo dviga proti sedlu Prašnik. In kar noče je zmanjkat. Ornk pihava, ampak štrom ga rula ;)

Vmes krasni razgledi na okoliške špice (Cime delle Rondini), čudovito je in umirjeno. Do sedla in potem lep spust v Zajzero, kjer pa že srečujeva pohodnike. Poslikava še jaso pod Nabojsom (najlepše!) in že sva na betonirani Rogla-cestici na Višarje. Še mal lagano navzdol, Ovčja vas. Seveda ne bi bil jaz, če ne bi ubodel eno stransko bližnjico, ki naju pripelje v ... korito reke. Hmm... Zaplet rešiva z veliko strpnosti in medsebojnega razumevanja ;)

Nazaj, da se utiriva na FVG1 in do avta. Potem pa v kolonci proti domu...

Bakalina Velika

odcep v osamljeno dolino Mrzle vode

cerkvica v Riofreddu

preko zelenih poljan po 615

pavza pod Cime delle Rondini

strmo je, strmo

odcep za 618 - Pellarini

midva pa za sedlo Prašnik 

blaupunkt (če se še kdo spomni ;)

prva pobožana goba tega poletja

lepo je

sedlo Prašnik - zdaj pa samo še dol

čudovita jasa pod Nabojsem
(tu bi bil pastir)

še en pogled na špice Cime delle Rondini in Nabojs

pentlja

Dolga vožnja v kolonci naju hudo užeja, se ustaviva pri Jožici. 
Po mrzli vodi (riofreddo) še mrzel hmeljev pripravek (birrafreddo)...

hidracija

PS
Danes, trenutku primerno, kar dve v vrsto:

***

"Ko sred nevihte me udari grom,
se zaderem: Ma naj bo štrom!"

"Ledena, ledena, ledena.
Ledena, ledena..."