Dunja, 4.7.2026

 Ob zaključku vročinskega vala pa mal v hribe se ofrišat. 

"Nekam, kjer je voda" sva rekla...

Že zjutraj se zapeljeva k zahodnim sosedom in parkirava v nama ljubki Ovčji vasi. Zajahava bicikle in po FVG1 skozi Ukve, Pontebbo vse do Dunje. Krasno je, večinoma senčno in na dol, ter kopica tunelov, tunelčkov in tunelčičev. Tako naju potegne, da zgrešiva odcep za dolino Dunje za skoraj 10km!

Nazaj in končno se utiriva na pravo pot. Čaka naju 18km klanca, ampak cesta je lepo speljana in prometa ni. Mlinčkava ob čudovitih pogledih na Viš in Poliške špike. Še zadnjih 9 tornantlnov in že sva na planini Sella Somdogna. Lepo je!

Tu se podučiva, da se tura imenuje Silence tour. Človek bi kar zavriskal, ampak sajlens-turi to pač ne pritiče. 

Še kratka MTB sekvenca in že sva pri koči Grego na košti. Hydration break ;) Paše, razgledi nori!

pred tako vročo turo je ustrezna hidracija večer prej ključnega pomena!

skozi tunelčke proti Dunji (FVG1)

to je to - 18km klanca za fruštk

slikovito speljana cesta...

... z mogočno kuliso

orlov pogled

navzgor vse do Viša ;)

zadnji ovinki

šikana pod vrhom

na planini

Silence Bike Tour

čist do vrha

pogledi proti Zajzeri

koča Grego je dobro obiskana

Dobro podprta se po zavitem makadamu spustiva v dolino Zajzere in nazaj na izhodišče v Ovčjo vas.

Nabralo se je dobrih 68km in skoraj 1.300 višincev.

Nameniva se še na kopanje v Rabeljsko jezero, ampak je pleha (in folka) toliko, da se obrneva. Se bomo shladili doma pod jablano...

***

"Sometimes the road is long

and the load is heavy

and you need your friends and your family 

to take that load off for just a little while"

Prismojeni Profesorji Bluesa

   

Mrežce, 7.2.2026

 Zima. Končno bela zima.

V dolini nas je sicer močil dež, ampak po gorah ga je pa konkretno nametalo. Več kot meter.

Plazovni nevarnosti primerno (4.) je treba izbrati pohleven cilj.

V petek zvečer na odličnem koncertu Bakaline Velike. Dober zvok, super vzdušje, njihova poetika naju vedno poboža. Zjutraj pa proti Pokljuki. Zatrnik je začuda še ves zelen, pri odcepu za Kranjsko dolino je že precej snega. Na cesti bande, je pa toplo, vse se kar topi in cedi. Na začetku je sneg moker, z višino narašča in postaja vse bolj suh. Nad Blejsko kočo ga je dober meter.

Špura je potegnjena, mal zdrsava. Na vrhu visoka oblačnost, proti Kranju megla, proti Avstriji se jasni. Snega pa dovolj, da dile plavajo...

zasnežena Pokljuka

pl. Lipanca z obiljem snega

mehko navzgor

pogled nazaj

Viševnik, Selišnik, Draška vrhova, Debeli...

na Mrežcah

dovolj podlage za brezskrbno plavanje

med smrekami

na poskok

Kr fajn razmere. Skozi gozd dovolj podlage, med smrekami čez kuclje direktno do bajte.

Spodaj pa potem že mokro in težko, skozi gozd je borba. Še iztek do avta, stolčke ven in uživanje v okrnjeni naravi ;)

***

"Zima, tuo je njena imie,

tuo je ta, ka prhaja 

čez visake garie,

z bielim mieram pakrije,

kar se na umiri.

N use kar se na skrije

tiha nit nauči,

dakler se ws sviet na spačije

n suonce na skrajša nači."

Bakalina Velika

Prestreljeniško okno, 26.12.2025

Na praznik se izkopljeva iz megle in kreneva proti sosedom, kjer so kamere obetale jasnino. Razkadilo se je takoj za mejo, proti Sella Nevei se peljeva v sončku. Spodaj na parkingu polarni mraz in veter. Umetni sneg, ki ga delajo topovi, vrtinči vsepovsod - preden se dobro urihtaš, si že zasnežen in prezebel.

Karta 13 eur (gor/dol), hitro v gondolo, da se rešiva vetra. Zgoraj, pri Gilbertiju pa vetra ni, pričaka naju sonce. Sneg pa povsem mehak, mal je novega navrglo.

Najprej senčni vzpon do Prevale, potem se odpre in posveti sonce. V mehkem do Prestreljeniške škrbine. Kratek spust in že gledava žalostno pobočje pod Oknom - ven gledajo skale, kamni, zajle... Vseeno se odpravimo, kakšnih sedem nas je dovolj utrganih, da gremo v ta kamnolom.

Pod Oknom pri skalah ustaviva, peš pogledat na drugo stran. Potem pa počasi na dile in priprava na #kamnski

Nekako gre - povsem desno (dol gledano). Treba je "z veliko mehkobe", vseeno ropota. Par zavojev proti Grabnu je celo odličnih!

ledenica pod Prevalo

počasi na sonce

rebra Prestreljenika

žalostno proti Oknu

snega je obupno premalo

pogled navzdol

pred nama samo Rožca

na drugo stran pogledat

Poliški Špiki so povsem goli

#kamnski

po sredini je kamnolom

mal se da čist po desni po napihančku

v senci je sneg super - povsem suh

pogled na presmučano

pogled iz Grabna

Potem nazaj pse na dile in do Škrbine. Toplo, precej turašev se sonči. Zimsko vzdušje, zelena dolina, v daljavi se blešči morje. Super razgledi.

smučarija z morjem

Odpeljeva še po smučišču - fajn, proge urihtane.

Od Gilbertija greva kar z gondolo, spodaj bi se sicer dalo, ampak je uradno zaprto. Ne da se mi še s karabinjerji ukvarjat...

Spodaj na parkingu pa ledenica in kar močan veter. Prsti takoj zamrznejo, hitro pobegneva ob Rabeljsko na zasluženo piksno.

Pod črto je bilo prav super - vreme noro, sneg mehak, samo kakšne štiri metre ga manjka.

Še star turni Murphy rek:

"Če je kje pod snegom kamen, ga boš sigurno povozil"

***

"Zaljubila se je vame"

Mrfy

Okrogli Čadrg, 16.5.2025

 Za okroglo sva pa pobegnila od tega norega sveta. Nekam, kjer naju nihče ne bo vznemirjal.

Napokava in popoldne že križariva pod tolminske gore. Cesta je ozka in strma, ampak na koncu je vse poplačano!

Pri Križarju.

A veš, tist filing, ko prvič srečaš ljudi in veš, da jih imaš že celo življenje rad! To se zgodi redko, ko pa se, preskoči energija. Gostoljubno, vrhunska nastanitev v idiličnem okolju, domača hrana. Takoj se vidi, da je vse izdelano z ljubeznijo s posebnim poudarkom na detajlih.

Ču💗do💗vi💗to!

Prvi dan se sprehodiva do Žlejžna, uživava v spokojnosti trenutka. Zlezeva še v jamo, potem pa na "celovečerec" in romantično večerjo v Hruško. 

Zjutraj že zarana v hrib, strmo med bukovjem do Planine na Kalu in naprej na Tolminski Migovec. Z vsakim korakom vpijava lepote in zvoke narave. Še na Tolminski Kuk, da sva nad 2000. Nebo je zamegljeno, naletavajo snežinke, sama sva na vrhu. Nič, prav nič ne more zmotiti tega trenutka.

Še par ur navzdol - huh, ni me nesla v košu - in so kolena pošteno škripala. Pri domačiji naju gospodar počasti s šnopsom, ki povrne moči in podmaže sklepe. S kolesom še Dugo Babo pogledat in začutit kaplje na koži. Ko se zmrači pa na večerjo. Kljub obilici dela si gospodar vzame čas, pripravi friko. "Vino je steklo in pogovor je stekel...". Občutek je, da se poznamo že od nekdaj, čeprav sva tu šele en dan.

Zjutraj se posloviva, odvaljava še hlebec domačega sira v dolino in na kolo proti Šentviški planoti.

Dobrih 40km in 1.100 višincev. Do Zakojce pogledat, če še kdo bevska. Potem pa vratolomni spust v Grapo in tik pred dežjem kronometer do avta. Nato pa po zaviti in ovinkasti cesti počasi proti domu...

Vikend presenečenja je uspel.

Valerija, Jani - hvala, ker sta naju sprejela in gostila. Bilo je vrhunsko. Vse, kar delata, je vredno vsega občudovanja...

Pri Križarju

dobrodošlica

Žlejžn

Javorca

tudi ograja je umetelno izdelana

jama in Duga Baba?

naslednji dan v hrib - Planina na Kalu

pogled proti Krnu

midva pa migava v desno na Migovec

vrh Migovca

narava

osamljena

stražarji

malica

na Tolminski Kuk

razgledi na bohinjsko stran

pa nazaj v Čadrg

(simfonija za kolena v B duru)

Duga Baba

frika izpod domačih rok

posloviva se od gostiteljev...

... in na kolo

moja srnica ;)

Ponikve

za Črvov vrh

višinci se nabirajo

Not padu?!

današnji cilj

Franceta obiskat domačijo

tale je šu z nama!!!

Res krasen odklop.

"Okrogla je mem, u Bohin jo še poplaknemo za vikend!"   

***

"Če kdej muoj sviet me bo gnau prou na ruob n me whale boda zveri,

im panudu bom nieki rabidnc n guob n paslušu ki use ih teži.

Kadar mi gara bo dala le mraz n ka naju zagrne ablak,

še zmieri bo svetu n mlad muoj abraz, če se čudu bom kkr atrak,

če se čudu bom kkr atrak, če se čudu bom kkr atrak."

Bakalina Velika