Riofreddo - Sella Prasnig, 29.8.2026

 Štrom je nazaj!!!

Ja, boleče rane iz Idrije sem lizal vse do četrtka, ko so čudežno izginile na vrhunskem koncertu Bakaline Velike pri Finžgarjevi hiši. Ambient, vzdušje, energija, vse se je poklopilo. Nastop pa nad-vrhunski, Jani je z zgodbami odlično povezoval komade, če bi bilo še več sira, bi bilo že kičasto. Skratka zame - koncert poletja!

Zjutraj je potem odjeknila novica (iz starega vica):

"Ajga, koko pa kej u Globokmu?"

"Tastar, nauš verjeu, BOMBA!"

Sicer pa je petek rezerviran za BFL, ki pa še ni čist zalaufala. Za zeleno mizo premlevamo sistem, ki ga bomo igrali - za zdaj kaže, da bo 5-3-2 (pet Laških v napadu, trije Unioni v vezi in dva Staropramena kot štoperja - pa seveda Guinness na golu ;)

V soboto po osvežilnem dežju (pri nas smo se na srečo izognili neurju, na Tolminskem je bilo pa kar hudo) počasi napokava in se med zgoščeno pločevino prebijeva skozi Trbiž do gondole za Višarje. Zajahava kolesa, potem pa odvijeva v dolino Mrzle vode (Riofreddo). V trenutku sva izven vrveža, samo midva, pokrajina in voda. Da je res "mrrrrzwa, nisva probowa, sva vrjewa na besedo". Po ridah 615, ki se zelo strmo dviga proti sedlu Prašnik. In kar noče je zmanjkat. Ornk pihava, ampak štrom ga rula ;)

Vmes krasni razgledi na okoliške špice (Cime delle Rondini), čudovito je in umirjeno. Do sedla in potem lep spust v Zajzero, kjer pa že srečujeva pohodnike. Poslikava še jaso pod Nabojsom (najlepše!) in že sva na betonirani Rogla-cestici na Višarje. Še mal lagano navzdol, Ovčja vas. Seveda ne bi bil jaz, če ne bi ubodel eno stransko bližnjico, ki naju pripelje v ... korito reke. Hmm... Zaplet rešiva z veliko strpnosti in medsebojnega razumevanja ;)

Nazaj, da se utiriva na FVG1 in do avta. Potem pa v kolonci proti domu...

Bakalina Velika

odcep v osamljeno dolino Mrzle vode

cerkvica v Riofreddu

preko zelenih poljan po 615

pavza pod Cime delle Rondini

strmo je, strmo

odcep za 618 - Pellarini

midva pa za sedlo Prašnik 

blaupunkt (če se še kdo spomni ;)

prva pobožana goba tega poletja

lepo je

sedlo Prašnik - zdaj pa samo še dol

čudovita jasa pod Nabojsem

(tu bi bil pastir)

še en pogled na špice Cime delle Rondini in Nabojs

pentlja

Dolga vožnja v kolonci naju hudo užeja, se ustaviva pri Jožici. 

Po mrzli vodi še mrzel hmeljev pripravek...

hidracija

PS

Danes, trenutku primerno, kar dve v vrsto:

***

"Ko sred nevihte me udari grom,

se zaderem: Ma naj bo štrom!"

Slon in Sadež

"Ledena, ledena, ledena.

Ledena, ledena..."

Koala Voice (Izštekani)

Tour de Žlikrofi, 22.8.2026

 Evo, treba še na kakšen festival pogledat!

Žlikrofi 2026

Prijavila sva se še za Tour de Žlikrofi. Ker so Idrijci znani kot kleni mojstri pedal, se mi je zazdelo, da je treba it s karboncem brez elektrike. Odločitev, ki se je izkazala za precej bolečo in sem jo zaključil le s pomočjo velike merice trme ;)

Zjutraj opraviva še nujne nakupe (strela mi je skurila že četrti modem), potem pa po zaviti cesti čez Žiri v Idrijo. Vreme oblačno, shladilo se je, super.

Simpatično prizorišče je pripravljeno, mojstri za štanti vihtijo kuhovnice, kolesarji se zbirajo. Takoj sem opazil, da je večina na e-kolesih, tisti z navadnimi (gravel) pa so bili primerno našutani. Opa. Zna biti zahtevno. Da bom najšibkejši člen, mi je bilo kristalo jasno po 100m vzpona.

Zagrizemo v ride nad Divjim jezerom proti Idrijskem Logu - tabla nakazuje 6.5km klanca.

Električarji pobegnejo, jaz se matram na začelju in piham. Sem mislil, da sem z e-bikom kaj pridobil na kondiciji, ampak to je drug šport. Prestav na dol mi zmanjkuje, matram se, začnejo se krči. Če ne bi doživel, ne bi verjel, da te lahko istočasno zagrabi šest različnih krčev po nogah. Drama. Ampak se borimo!

Vreme mi odgovarja, moči nas dež (dvakrat se kar ornk ulije). Mene hladi, drugače bi me pobralo. Končno zlezemo na vrh planote in po stari Francoski cesti gor-dol. Od riti navzdol me vse boli (vključno z njo), v glavi je samo goni, goni, goni...

Novi Svet in obrnemo nazaj čez Lome, Predgriže, Idrijsko Belo, kjer se cesta končno prekucne na dol. Krasno, še sem živ! Samo še uživancija v spustu!

Not!

V koritih Idrijce kljub bravuroznemu izmikanju naletim na skalo, prva guma je takoj fuč. Ehhh...

Punca gre po avto, jaz z bulami v nogah odkruncam še par kilometrov dolvodno. Uff. Končno pride odrešitev.

Preoblečeva se in "šibava" na festival. Pred očmi vidim samo Zajca, ampak je vrsta, bo kar piksna in tri porcije žlikrofov (divjačinski, sirni, bakalca) za prvo silo. Ja, kalorije je treba nadomestit.

Mal se še zadrživa in poguštava, festival je simpatičen, ljudje veseli, vzdušje odlično.

Tabolš tura letos :D

D Festival

vse pripravljeno

kolesarji se zbirajo

to je to

to je bila pa pentlja

zadnjih 50km sem sanjal samo tole

vzdušje z bendom

njamiiii!!!

samo za prave koren-jake ;)

Hvala vodnikoma ture, da sta me vzpodbujala in razumela 💜

Žlikrofi so bli pa vrhunski!

Res majo fajn festival.

Še pridemo!

PS

Jutr bodo noge lesene, ampak smo zborbal in je bla za dušo (o wattih pa raje ne bi ;)

Pa še Pogi jih je pojedel na kronometru Vuelte.

Nauk: vse se da!

*** 

"Dá, dá, dá, dá, dá, dá, dá, dá, dá, 

vse se dá!"

Vlado Kreslin

Javorca sunrise, 8.8.2026

 Za nadvrhunska doživetja se je treba potruditi. 

Ob nečloveški uri v zavetju trde noči že potujeva. Sama. Nočni nalivi so cesto dodobra posuli z listjem, deroča voda je nanesla kamenje. Midva pa samo upava, da do Tolmina dež pojenja.

Še vedno je noč, ko uparkirava in se opremiva z vsemi možnimi lučkami. Nastopajoči se zbirajo, midva pa v poskočnem tempu v hrib proti Javorci. Temno je, mirno, tisti občutek, kot da si poslednji človek na svetu.

Zadnja strmina je huda, ampak, kot rečeno, treba se je potrudit, da doživiš nekaj res prvinskega.

V soju Lune sva na prizorišču, vse pripravljeno, kratka tonska vaja, ljudje se zbirajo. Spokojno je, v zraku je neka čudežna energija, ki vse povezuje.

Potem se začne.

Nepozabno doživetje!

v temno noč

destinacija

Javorca...

...v prebujajočem se jutru

tonska v soju Lune

riba Faronika

zasedba

Dejan na kitari iz najstarejšega lesa

poklon nastopajčim

Andrea, Dejan, Bogdana, Jani, Renata, oktet Simon Gregorčič

vzdušje

Res vrhunsko in nepozabno. Hvala.

Ker je bil dan komaj rojen, se podava še na nasprotni hrib - v Čadrg do Žlejžna.

Tudi tu je energija, krasni pogledi in obsijana Javorca v novem, kristalno čistem dnevu.  

Duge Babe so navdušene

pogled z Žlejžna

Počasi proti domu in nadoknadit pomanjkanje nočnega spanca. Ko naberemo novih moči pa še na Kamfest pogledat, kako so letos obrodili kokosi ;)

Planeti se vrtijo in kralj Boris

super koncert

Čudovit zaključek čudovitega dne.

presečna množica obeh dogodkov

***

"O Bagatin, zaka ne daš zlata,

zaki me pstiš mne rieveža,

u dalin pad taba je zmieri buoštwa bla,

se wsak le maltra kkr vie n zna."

Bakalina Velika

celoten posnetek

Koncert ob sončnem vzhodu: Zora miru

Planina Razor, 25.7.2026

 Zbudim se zgodaj. Najboljša budilka je mehur.

Vstanem v popolni tišini. WTF? Ni žaganja in obdelovanja težkih kovin, niti ubranega post-koncertnega kruljenja head-bangerjev. Hmmm... Zgleda tut metalci niso več to, kar so bili včasih.

Ker se napoveduje vroč dan, že zgodaj zajahava kolesi in proti Ljubinju. Tu se cesta postavi pokonci. Če ga niso žgali metalci, naju požge 8 km klanca do planine Stador. Tu se zadeva umiri, počijeva. In dalje, dodatnih 7 km, ampak bolj soft klancev. Počasi se dvigujeva, gozd se redči. Vijugava med kravcami, ki nezainteresirano premlevajo svoje zadeve in nama namenijo dooolge in začudene poglede, češ, "da se jima da". 

Mimo mlekarne na planini Kuk, kjer zadiši po sirotki in svežem mleku. Pa naprej proti planini Razor - zadnji del je strm, telo se kuha. Do koče, kjer si privoščiva cel hlebec sira. Debel, še topel, diši po travcah in kravcah! Čekirava še vrhove, na seniku prebereva knjige in se po trailu odkotaliva v dolino. Peto kolo (hlebec sira) se seveda kotali z nama ;)

ni druge kot u klanc

prva planina

mlekarna na pl. Kuk s pašniki

proti planini Razor

zadnja kitica je strma

evo nas

razgledi

peto kolo

senik knjig

čekiramo vrhove

začetek spusta

fajn širok

Trail je fajn, širok in zavit, kamenje in korenine. Padeva v Tolminske Ravne, potem pa še spust po asfaltu nazaj vse do kampa. Tolminator že diha in se ogreva. Kmalu se bo začelo rjovenje...

mala gorska deklica

Namakava nogce v Tolminki in se čudiva kontrastu - prej skoraj sama na planini s kravcami, sedaj v objemu kitarskih riffov, žaganja in basovskih linij. 

Tolmin, kot ga imamo radi!

  ***

"From hell they rise, with screams and cries

At death's own will

In frantic rage they set the stage

They start to kill"

Razor