Za nadvrhunska doživetja se je treba potruditi.
Ob nečloveški uri v zavetju trde noči že potujeva. Sama. Nočni nalivi so cesto dodobra posuli z listjem, deroča voda je nanesla kamenje. Midva pa samo upava, da do Tolmina dež pojenja.
Še vedno je noč, ko uparkirava in se opremiva z vsemi možnimi lučkami. Nastopajoči se zbirajo, midva pa v poskočnem tempu v hrib proti Javorci. Temno je, mirno, tisti občutek, kot da si poslednji človek na svetu.
Zadnja strmina je huda, ampak, kot rečeno, treba se je potrudit, da doživiš nekaj res prvinskega.
V soju Lune sva na prizorišču, vse pripravljeno, kratka tonska vaja, ljudje se zbirajo. Spokojno je, v zraku je neka čudežna energija, ki vse povezuje.
Potem se začne.
Nepozabno doživetje!
v temno noč
destinacija
Javorca...
...v prebujajočem se jutru
tonska v soju Lune
riba Faronika
zasedba
Dejan na kitari iz najstarejšega lesa
poklon nastopajčim
Andrea, Dejan, Bogdana, Jani, Renata, oktet Simon Gregorčič
vzdušje
Res vrhunsko in nepozabno. Hvala.
Ker je bil dan komaj rojen, se podava še na nasprotni hrib - v Čadrg do Žlejžna.
Tudi tu je energija, krasni pogledi in obsijana Javorca v novem, kristalno čistem dnevu.
Duge Babe so navdušene
pogled z Žlejžna
Počasi proti domu in nadoknadit pomanjkanje nočnega spanca. Ko naberemo novih moči pa še na Kamfest pogledat, kako so letos obrodili kokosi ;)
Planeti se vrtijo in kralj Boris
super koncert
Čudovit zaključek čudovitega dne.
***
"O Bagatin, zaka ne daš zlata,
zaki me pstiš mne rieveža,
u dalin pad taba je zmieri buoštwa bla,
se wsak le maltra kkr vie n zna."
celoten posnetek
Ni komentarjev:
Objavite komentar