Domač počitek vedno paše, čeprav neke prave osvežitve ni. Visoke temperature vztrajajo, midva pa kreneva v raziskovanje Idrskega.
Lepo počasi se zapeljeva proti Cerknem, kjer so že priprave za festival. Pride tudi Jan, ni zajebancije ;)
Nekako se odmotava med gasilci in postavljalci klopi in odra in parkirava ob Cerknici pod posestvom Zelinc. Kratke priprave in že sva v sedlu. Najprej ob Idrijci po cesti navzdol skozi Reko proti Stopniku. Takoj na začetku uzrem okrepčevalnico ob cesti in slutim, da bo prišla še kako prav. (in kot je to pogosto, sem imel še kako prav).
Prečkava Idrijco in zagrizeva proti Šebreljam. 4 km klanca se strumno vije navzgor, pridobivava na višini. Potem se odpre, skozi Šebrelje mimo cerkve Sv. Jurija naprej na makadam za Divje Babe. Lepo in osamljeno.
Nad dolino stoji cerkvica Sv. Ivana. Energija seva! Se kar zadrživa, potem pa peš spust proti jami Divje Babe. Vseskozi naju spremljajo lepi razgledi na dolino Idrijce, visokogorske kmetije in gore v ozadju. Babe so tko divje, da je vse zabarikadirano in zaprto. Odžvižgava kitico, dve, Bab ni, tudi jamskemu medvedu je prevroče in tako počasi sopihava nazaj v breg. V tej vročini moči hitro pojemajo.
Pri cerkvici posediva v senci in uživava v spokojnosti trenutka. Potem nazaj za Šebrelje in po lepih makadamskih poteh proti Šebreljskemu vrhu. Mlinčkava, stopinje se dvigujejo. Na sedelcu za hišo zavijeva v gozd, potem pa med travami strmo proti golemu vrhu. Super je, še klopca za počitek in razgledna tabla s popisom vrhov. Sva sama, za trenutek uleti še legenda Tulio, ampak se kmalu izgubi in gre "na pot med Pelije, do Andaluzije"...
Nič, čeprav je zelo lepo, je treba naprej. Spust (ki pa vsebuje tudi prvine vzpona ;) do Jagršč, ki navdušijo z razgledi. Sonce je visoko, midva pa v zaključni senčni spust proti Straži. Nazaj na cesto uletiva 100 m pred parkiranim avtomobilom...
Šebreljanka, Šebreljanka
Šebrelje
čudovita cerkvica Sv. Ivana
pri treh macesnih s pogledom na Idrijco
panorama
"zej pa na Babe!!!"
in to une, ta divje ;)
ni jih doma
za Šebreljski vrh
razgledna ploščad
počivav
pogled na Jagršče
Krasno! Mal se zapeljeva po cesti in takoj v uno tisto okrepčevalnico.
Kurn'k se ji reče.
Majo pa Zajca! 😍
za bistre oči - najdi razliko med slikama
(posneti v razmaku ene minute)
Ja, Zajc je sedu k svina!
Odjadrava naprej poiskat camping v Tolmin. Valjda ob reki vse polno, glih Tolminator dogaja. Namestiva se v campingu Siber, ujameva še nekaj sence.
prostorček
chil-out ob Soči
Noč mine ob prijetnih metalskih zvokih. Žagajo ga skoraj do jutra in preženejo vse komarje.
kje sva se potepala
***
"Južni veter nosi greh,
peno na valovih las.
Ob robovih noči poželjivo šumi
moker glas v razgaljeni čas."
Ni komentarjev:
Objavite komentar