Taa-daa!
On the road again.
Napokava Berlingeca in gasa v hladnejše kraje. Južna Tirolska - jodl jodl juhej! Kljub letom (vozila, da se razumemo ;) računava, da bo material zdržal. Vse je pripravljeno, muzika svira, midva pa skozi novo cev karavanškega tunela (čist drugačna, ne morš verjet ;) mimo Filaha za Lienz. In še malo naprej, levo, v čudovito dolino Defereggental. Lepo počasi do St.Jakoba. Vmes se čudiva plazovom in pojedini, ki so jo očitno uprizorili lubadarji, saj so precejšnja območja smrekovega gozda povsem posušena.
Uparkirava pri žičnicah, za prvo turo sem zarisal vzpon z bicikli do zgornje postaje in potem peš na Großer Leppleskofel (2.881m). Na izhodišču je vreme bolj kilavo (v bistvu super, ni vroče), ostali kolesarji naju prepričujejo, da je cesta gradbišče in vse prašno. Ker naju mnenje naključnih ni še nikoli ustavilo, pogumno nadaljujeva in mlinčkava v breg. Spodaj je res nekaj strojev in par kupov zemljine, ampak nič strašnega. Lezeva naprej, navzgor za Mooseralm, kamor se vije lepo speljana cesta. Kmalu sva na vrhu prve postaje žičnice, tu se odprejo travnate planjave in visokogorski pašniki s kravcami.
Potrudiva se do planine Mooseralm in do majhnega jezerca Ochsenlacke. Vreme se vse bolj zapira, z zahoda prihajajo temni oblaki. Na "turbo" skočim do konca WeissSpitzBahn (2.454m) in ker gre strma oskrbovalno pot še naprej, se pomatram do zaključka žičnice Leppleskofel (2.683m) - wau, višje kot Mangart! No, tu me zalijejo prve kaplje. Sicer ni drame, ampak kar na lepem pa začne treskati in to precej blizu! Za na vrh Großer Leppleskofel ni variante, dodatno se oblečem in karseda hitro "na norca" dol. Tereni so izpostavljeni in občutek švigajočih strel ni ravno navdušujoč...
V pravem nalivu pridrvim do jezerca, poberem boljšo polovico in v duetu drviva navzdol. Kravce so se poskrile, bliska se in grmi. Pol pa še toča - pika naju v roke in obraz, drviva navzdol, da vse šprica. Čisto sva odrevenela. Končno se prebijeva do gozda, ki daje občutek lažne varnosti. Čimprej navzdol - usrana sva pa od glave do pet (pa še mal u hlačah ;)
idiličen začetek vzpona proti planini Mooseralm
cesta se zvija kot kača
insta-punkt
potegnem do vrha žičnice
potegnem do vrha zadnje žičnice 2.683m
(že pada, vročinski val se je skril)
Dobljen dan!
pogled na Großer Leppleskofel
v nalivu se malo zaščitiva pri koči in se poženeva v dolino
Huh, preživela. Na parkingu ni žive duše, dež poneha, celica se je premaknila naprej. Sušiva premočene in blatne cunje, sonce pa že neusmiljeno nabija. Turisti se vračajo in naju vsa blatna gledajo, kot da sva z drugega planeta. No, saj...
V bližnji športni trgovini zaprosiva za šlauh in temeljito opereva sebe in kolesa.
Napokava, vžgeva kurjavo in dalje.
Do konca doline in na prelaz Staller Sattel, ter naprej v Italijo...
Obersee na meji Avstrija - Italija
Staller Sattel
Po ozki, zaviti cestici mimo Lago di Anterselva in biatlonskega štadiona vse do campinga Antholz.
Po jurja višincih in nori dirki navzdol si privoščiva vroč tuš in domače filane...
...paprike!!! 💜
Dobljen dan!
***
"Ah, keep your eyes on the road
Your hands upon the wheel
Keep your eyes on the road
Your hands upon the wheel
Yeah, we're going to the roadhouse
Gonna have a real, a good-time"
Ni komentarjev:
Objavite komentar