Zbudim se zgodaj. Najboljša budilka je mehur.
Vstanem v popolni tišini. WTF? Ni žaganja in obdelovanja težkih kovin, niti ubranega post-koncertnega kruljenja head-bangerjev. Hmmm... Zgleda tut metalci niso več to, kar so bili včasih.
Ker se napoveduje vroč dan, že zgodaj zajahava kolesi in proti Ljubinju. Tu se cesta postavi pokonci. Če ga niso žgali metalci, naju požge 8 km klanca do planine Stador. Tu se zadeva umiri, počijeva. In dalje, dodatnih 7 km, ampak bolj soft klancev. Počasi se dvigujeva, gozd se redči. Vijugava med kravcami, ki nezainteresirano premlevajo svoje zadeve in nama namenijo dooolge in začudene poglede, češ, "da se jima da".
Mimo mlekarne na planini Kuk, kjer zadiši po sirotki in svežem mleku. Pa naprej proti planini Razor - zadnji del je strm, telo se kuha. Do koče, kjer si privoščiva cel hlebec sira. Debel, še topel, diši po travcah in kravcah! Čekirava še vrhove, na seniku prebereva knjige in se po trailu odkotaliva v dolino. Peto kolo (hlebec sira) se seveda kotali z nama ;)
ni druge kot u klanc
prva planina
mlekarna na pl. Kuk s pašniki
proti planini Razor
zadnja kitica je strma
evo nas
razgledi
peto kolo
senik knjig
čekiramo vrhove
začetek spusta
fajn širok
Trail je fajn, širok in zavit, kamenje in korenine. Padeva v Tolminske Ravne, potem pa še spust po asfaltu nazaj vse do kampa. Tolminator že diha in se ogreva. Kmalu se bo začelo rjovenje...
mala gorska deklica
Namakava nogce v Tolminki in se čudiva kontrastu - prej skoraj sama na planini s kravcami, sedaj v objemu kitarskih riffov, žaganja in basovskih linij.
Tolmin, kot ga imamo radi!
***
"From hell they rise, with screams and cries
At death's own will
In frantic rage they set the stage
They start to kill"
Ni komentarjev:
Objavite komentar