Dolgo jo že gledam od doma - predvsem zimsko vzhodno flanko - in končno se je pokrilo tudi z lepim vremenom. Ko pokliče, moraš iti!
Štartala sva zmerno zgodaj, na parkingu pod Črlovcem dva avtomobila. Zagrizeva po plazu, nadaljujeva z vijuganjem skozi gozd, nato prečiva levo čez Črlovec, še malo "zložnega" sprehoda in potem po drugem melišču navzgor na sedlo Čez Gulce. Sva kar dobro udela in se izognila večjemu delu melišč.
Na sedlu pogledava nazaj na Cmir in Triglav, pa na drugo stran v Martuljek, pa na Široko peč in Amfiteater. Na levi se bohoti Škrnatarica, desno pa vodi pot na vrh. Lepo! Sva sama, na vrhu uzreva nekoga, daleč spodaj še dva... Idila! Še pol urce in sva na vrhu.
Čudoviti pogledi na vse strani. Res je lepo!
Človek bi kar poletel!!!
Človek bi kar poletel!!!
Kukov špica direktno s plazu Črlovec
sončni žarki obližejo Škrnatarico in Kukovo špico
pogled z melišč nazaj proti Triglavu
Škrnatarica se kopa v soncu
Kukova špica s sedla Čez Gulce
pogled z vrha na Amfiteater
še enkrat Amfiteater (pol klobase kasneje ;)
brez smuke ni šlo
pogled nazaj na vrh
večerna od doma - od Škrlatice do Kukove špice
Po uživanju na vrhu se počasi spustiva do sedla, potem pa gasa po meliščih! Leti k sneta skira, kolena pa vseeno malček trpijo. Skozi gozd se je potem kar vleklo, me je čist pobralo. Odrešitev je prišla šele v lokalu v Mojstrani.
***
"Into the distance, a ribbon of black
Stretched to the point of no turning back
A flight of fancy on a windswept field
Standing alone my senses reeled
A fatal attraction is holding me fast,
How can I escape this irresistible grasp?
Can't keep my eyes from the circling skies
Tongue-tied and twisted, just an earth-bound misfit"
Pink Floyd - Learning To Fly