"Eno na izi, tako, sprehajalno..." sva rekla. "Da ne bo prehuda pred Ljubljanskim maratonom."
No, glih najbolj na izi pač ni bila...
Z Rudnega polja se odpraviva v megli, neugodno malo rosi. Megla vztraja tudi za Kačjim robom, za trenutek se nama prikaže Viševnik. Naslednjo stvar, ki jo opaziva, je že Veliki Draški vrh, ko hodiva po prečki med prevaloma. Vmes splašiva še precej velik trop (okrog 20) gamsov. V megli prideva do Studorskega prevala in nadaljujeva pod Toscem. Na pol poti puhneta mimo naju dve skali, veliki kot glavi. Uff, nič kaj prijetno srečanje. Sledi odcep in v hrib. Tu se končno odpre, predvrh Tosca je že v soncu. Šajba!
Naokoli vse potopljeno v megli, Triglav pa se mogočno dviguje in s svojim pogorjem ustvarja čudovito kuliso. Še sprehod po travnati ploščadi do vrha. Tu posediva in na toplem soncu občudujeva panoramo - od Bohinjskih gora do gora nad dolinami okrog Mojstrane.
Fajn toplo, brez vetra, spucano... Po snegu še ne diši!
megleni štart
VDV pokuka iz meglic
odcep za Tosc
predvrh Tosca že v soncu
proti SV se je prikazal le Stol
Stoge si ogledava še z druge strani
še sprehod do vrha
Triglav deluje mogočno
z vrha - kavka s Triglavom
meglice se dvigujejo po pobočjih VDV
travnati vrh Tosca
Opazujeva, kako se meglice dvigujejo - najprej zalije Viševnik, potem se potopi Mali Draški. Ko meglice začnejo oblivati Veliki Draški se odpraviva. Nazaj pa spet skozi meglo...
***
"Magla svuda, magla oko nas,
Iz daljine jedva čujno dopire tvoj glas."
