Po štajerskih Mlinarjevih dobrotah, sladkem vincu in dolgem povratku domov, je bilo seveda treba karseda hitro na sneg! Prejšnjevečerna zabava je bila simpatična, pozdravili smo se s starimi prijatelji, muzičar pa je dogodku primerno naštudiral tudi komade za "res stare rockerje" - Status Quo.
Na Pokljuki se je poezija začela s povsem sveže pobeljeno cesto do spomenika. Do Blejske koče je bil pred nama samo eden, na Mrežce pa sva štartala na polno. Še nebo se je odprlo - ni lepšega kot gaženje po snežni belini, nad tabo pa nebeška modrina! Gaz sva sicer potegnila malček samosvoje, ampak tako je to, če si prvopristopnik. Redki užitki so biti na Mrežcah prvi v frišnem snegu. Ga je pa kar čez 30cm in to suhega!
Razgledi so bili vrhunski, uživala sva celo pot navzgor in tudi navzdol. Samo Joža je za en teden zaprl kočo in jo urezal v toplice. Odžejala sva se šele doma.
Slik je veliko, ker navdušenju ni bilo ne konca ne kraja...
kulisa pri spomeniku
zimski El Clasico
ga je vrglo dobrih 30cm
pokljuška lepota
nedotaknjeno
pogled nazaj
na polno
navzgor pa sama nedotaknjena belina
še kar na polno
love is in the air
Viševnik in Draška vrhova
Triglav se smeje z druge strani
proti kažipotu
zelo redek prizor - nedotaknjeno pri kažipotu
proti vrhu
vrh
razgled na Pokljuko
Triglav z vrha Mrežc
tudi povratek je bil en sam užitek
pokljuška princeska
nekatere se že otresajo
Res je bilo super in vse se je poklopilo. Svež sneg, vreme, pa še prva v vrsti sva bila...
Kaj češ lepšega...
***
"Whatever you want,
whatever you like"