Tokrat je bilo treba pogledat na drugo stran, k Medvedom. Nisva silno zgodnja, pot čez Ljubelj se zavleče še z avstrijsko kontrolo (wtf?) in potem zložno (po omejitvah) do Medvedjega dola. Nekaj že zaparkiranih, prvi klanec peš, potem pa dile na noge in po cesti ob prijetnih 3C do planine. Do tu še nisva bila odločena, kam bova pociljala. Potem pa je v Janeževem žlebu zgledalo precej gosto (in tudi splazeno), Dolga riža in Vajnež sta se že kopala v soncu, Široka riža pod Stolom pa še v senci - in to prevlada.
Na prvi strminci zelo trdo, kar poledenelo, brez srenačev je bilo treba vložiti kar nekaj napora. No, višje pa je bilo na trdi podlagi par cm poprha in se je super hodilo.
Zadnjo tretjino Široke riže pa spet trdo, je zdrsavalo, smo poderezali do vrha.
Že gor grede je zgledalo, da bo super smučarija, poprh na trdi, popucani, a grabežljivi (grifig) podlagi. Sosed Vajnež je bil obsijan s soncem, tudi nekaj splazenega, dve skupini sta na polovici obrnili.
Izstopiva na greben, pričaka naju vetrič in pa dokaj poledenela pobočja proti Stolu. Zaključiva in se pripraviva - vreme vrhunsko, grapa dol zgleda še bolje, noben še ni peljal pred nama.
Skok čez mini-opast in že ga žgemo navzdol... woo-hoo!
Trate z razgledom
Široka riža v senci (ali široka senca v riži?)
spodaj po soncu - Potoški Stol
na drugi strani Ovčji vrh
široka Široka riža
Vajnež se sonči
piki piki navzgor
sekunde pred izstopom
matramo se
razgled po grebenu čez Potoški Stol in Vajnež
navzgor proti Stolu
ena z zeleno dolino in Julijci
grrrreeeemmmooo!
perfektna pela
je tut špricalo
karving v dolino
wuuuušššššš
juhuhuuu
spodnji del tudi odličen
odjuženo skozi gozd in po cesti...
...skoraj do avta ;)
Wau, perfektna smučarija. Poprh na trdi podlagi je bil vrhunski za smučanje in je zdržal celo flanko. Takoj, ko sva zapeljala na sonce, pa cukajoči odjuženec.
Mal so potem po cesti zapekla stegenca, dvakrat je potrebno sneti, je pa zato tolk bl sedu pri avtu.
Za ta čas res odlična smučarija!
***
