Auuu, pri sosedih ga je divje nametalo - preko 2 metrov, imajo pravo dramo! Plazovi, neprevozne ceste in vse kar pritiče pravi zimi.
Je bila pa meja sneženja nekje pred Katschbergom (gledano od nas) in pri nas seveda nobene pošiljke.
In spet je na turo treba k sosedom...
Po prečesavanju lavinskih razmer (5.stopnja!) smo se nekako zedinili za Mallnitz (tam ga ni zapadlo prav enormno), terene poznamo, Romaten se nam je zdela primerna izbira.
No, ko smo pri Spittalu odvili z avtoceste, je že snežilo. Do Mallnitza se je samo še stopnjevalo. Do parkinga pod Jamnigalm smo že rili na polno. Novega je bilo vsaj 20cm... Cesta zaprta, spodaj table Lawinengefahr, ni zgledalo obetavno. Kaj čmo? Po krajšem razmisleku se odločimo, da gremo po smučišču Ankogelbahn.
Tu smo v rahlem sneženju in megli ob robu smučišča počasi napredovali. Po smučišču je zgledalo ok, za izven pa je bila razmera precej nestabilna.
Do Mittel-štacjona sem se še pogovarjal, potem me je (spet) pobralo in do vrha je bila težka borba. Sploh zadnji klanec mi je dal "tinte pit". Z zamudo se torej privlečem do koče odrešitve - Hannoverhaus. V pir sem prvih 15min samo bolščal, dokler nisem prišel toliko k sebi, da mi je zapasal...
No, potem sem se počasi reinkarniral ;)
Dol grede smo štartali v megli in hudi difuzi. Prvo strmino smo odpeljali izven, snega ogromno, videlo se ni nič in smo se precej premetavali in kobacali. Potem pa bolj ob smučišču, ocenili smo, da ni za forsirat...
takole je zgledalo navzgor
koča odrešitve
"pogled, ki osvaja junake planinskega čaja"
priprava na 2.565
mal plavanje je bilo
v dolino
v spodnjem delu je bila razmera boljša
Glede na ostala poročila smo še kar dobro izbrali - zaradi plazov je bilo precej drame!
***
