Pokljuka, 30.3.2019

Plani so bili hudi - čimbolj zgodaj na Rodico, mogoče še malo naokoli (Raskovec,...).

Ampak, kot se Rado zgodi, so se stvari zapeljale po svoje.

Po napornem tednu smo se precej jagali na petkovem derbiju. Potem pa je prvi zapasal že pod tušem, naslednji v garderobi in v takem tempu se je nadaljevalo. Ko je ura zvonila (ob treh! tak je bil plan), sem bil v nekem drugem vesolju... Snooze - in naslednjič odprem oči deset do sedmih. Rodica, adijo... 

No, sem se pa dobro naspal in zajahal kolo. Na Pokljuko, prvič v sezoni. Fajn frišno, pomalical sem jo za šalo! Gor z lahkoto, dol je pa letelo...

drvarjenje

Mrzli Studenec

mrbit sem dolgrede mal preteral ;)

(gor sem šel malček počasneje)

Končno sem našel pravi app, ki me je dejansko sposoben pomeriti pri spustu :D

Po takih brzinah je bilo nujno nadoknaditi porabljeno z nekaj krvavimi proteini... 

meatium

Čestitke & pozdrave na sever!!!

25

YYY

***

"Neko mi je ukrao biciklo

jer ga nisam dobro vezo lancom,

na biciklo ovde sam naviklo

da se ne bi osečalo strancom."

Riblja Čorba

Kredarica, 24.3.2019

Soboto smo si vzeli družinsko in u izi. Samo malo raztegnit noge na bicikl in seveda gledat Planico.

V nedeljo pa "nočna". Dvigneva se ob treh, napokava in v soju lune proti Krmi. Uparkirava kar pri Kovinarski (kao ledeno in visoke kolesnice) - se je kmalu izkazalo, da se da čisto normalno pripeljat do lese. No, midva to podelava na dilah. Skozi bukovje je snežna situacija zelo, zelo uboga. Že gor grede sva se spraševala, kako bo to šlo nazaj. Pod Draškimi pa splazeno in vse v bunkah. Do Pastirčka hodimo v senci, kar paše - in ja, precej nas je.

Potem se začne vročinski vzpon. Na Kalvariji je kot v kotlu, proti vrhu na srečo pihlja in ublaži vročinski udar. Strmine so polne gor hodečih in dol vozečih. Na Kredarici pa prava plaža in uživanje, tudi Triglav ima precej obiska.

Ko se okrepčamo in poslikamo je pa treba pokazat znanje v odjuženem. Razmera je povsem južnjaška - od fletnega veselca zgoraj do gnoja spodaj in vseh nians vmes. No, za par zavojev sva našla tudi suhega...

v soju lune

pod Pastirčkom

Prghaus (Bergerca je reku legenda)

Kurica se že sonči

veličastno

naša panorama

proti Kalvariji

stampedo v zaključni strminci

pogled nazaj proti Pokljuškim vrhovom

The Klasika

že zgornji del je odpustil v globino

mogočno 1

čez Kalvarijo...

... v dolino

mogočno 2

oooo #kokojlepo

nekaj suhega v senci

čez Kurico se je pogrezalo

Zgoraj je bila smučarija kar uredu, do Pastirčka se je tudi še nekako dalo, potem pa ena sama dolga "u šrek". Kar se da dolgo sva vlekla prečnico pod Draškimi, se prebijala čez bunke in ruševje ter pazila na naloženo kamenje. Potem zelo nežno do poti - no, seveda sva zašla v podrtijo in je bilo potrebno kar nekaj drvarjenja, da sva se prebila. Mi je skočil živc, že na pol bukovja sem dal dile na ramo in jih nesel vse do lese... Čeprav se je s par kratkimi snemanji dalo pripeljat vse do Kovinarske. Pa niti preveč tišast ni treba bit... 

zaključek po odtekajoči se cesti

pogled nazaj čez Zasipsko planino

zadnji metri do zasluženega pira v avtu

nogoterapija

Ufff, kr dolga je bila. Na srečo je avto v senci, pir iz gepeka hladen... 

Bosa tacava po snegu, da se mal ohladiva. 

Super je blo!

SUPER!!!

So pa tele pomladne zanimive, ko sezuješ pancarje in slečeš oblačila - vonjeve v kleti so bile ekstra-žmohtne!

Ja, poletje gre not...

***

"Take me back to the place that I know

On the beach"

Chris Rea

Sandkopf (3.090), 22.3.2019

Ahahaha, pa smo ga ujeli! 

Cel teden je bil lep, težko sem se vozil proti LJ. V petek pa dan dopusta in gremooo! Napokamo opremo in dile, osebna bo še pretečena dobra, še po tošl nazaj in ekipa v nočnem mraku že šiba za Sveto kri (Heiligenblut). Ne zaustavi nas niti tunel, niti mejne kontrole, niti ozke visoke ceste. Samo pičimo in že smo pri Alpengasthaus Lenzerhof. Vse še spi, kuža, ki čuva bajto je sumljivo pri miru, mi pa neslišno v breg proti planini. Jezik snega je takoj od avta, zdani se, imamo še dobrih 1.500 višincev pred sabo.

Hitro prilezemo iz redkega gozda, tu se pa odpre pogled na vse strani. Noro je! Sonce nažiga, brezvetrje, hitro zakuhamo... Mene zdeluje, v ruzak sem nabasal čisto vse (še pire!) in se takoj pozna. Prvi križ še ni ciljni, je treba še dve strmini podelat. Po "nekaj" urah stojimo na vrhu, božansko!

To je to.

naš cilj - Sandkopf 3.090m

nove dile pripravljene!

Rana ura, slovenskih fantov grob!

Lenzerhof

planina Schachnerkaser

ripstick-i gredo hitro že navzgor

 

mal v špurci...

mal na travci...

vseskozi gledamo Veliki Klek

še eno skupino Slovencev srečamo

vsak vleče svojo špuro

prvi križ - Obere Wetterkreuz

še en pogled na Glocknergruppe

pa še malo širši - Schobergruppe

špura proti vrhu

ta-daaa

na vrhu - Sandkopf 3.090m

dile na vrhu

Stojimo na vrhu, uživamo! Pogledujemo na Hoher Sonnblick, ki smo ga že presmučali in na Hocharn, ki nas še čaka. Zgleda vrhunsko! Toplo je, brez vetra, razmera ugodna.

Pogled navzdol nariše nasmehe - nikjer nikogar, to pobočje in ta petek imamo samo zase! 

samo še navzdol

ko se upogne ripstick

panoramsko zavoji

karval je celo poletje

podpisi

do avta

Ja, vrhunsko! Zgoraj izvrstne razmere, celo kaj suhega se je našlo, spodaj pa vse bolj južen in gnil, a vseeno po jeziku prismučamo prav do avta.

Gasthaus je bil še zaprt, kuža nas je še vedno povsem nepremično opazoval. Kelnerja smo potem srečali na najbolj ozkem delu ceste, a mi smo bili že na poti v dolino. V HB na eno najlepših razglednih teras...   

Heiligenblut, alles ist gut!

Misel dneva:

"Če na petek narediš 3 jurje prometa, je to kr dobr!"

*** 

"We come from the land of the ice and snow"

Led Zeppelin