*** Izpostavljeno ***

Svaneti, 28.12. 2019 - 4.1.2020

Dolgo pričakovana pustolovščina se je končno začela. Po stresnem decembru smo odpotovali nekam daleč, nekam drugam, nekam, kjer se je čas...

30.7.20

Posočje, 30.7.2020

 Hribovsko sceno sva zamenjala z vodno!
Na Sočo pogledat - vse polno! Toliko kombijev s kajaki na strehah nisem videl še nikjer. Sva komaj dobila prostor v kampu. No, midva sva bila s kolesi in sva kar gonila.
Mangart, pa Kobariški Stol (iz Žage preko Učje), pa Javorca in izvir Tolminke... za zaključek pa še domači konci- iz Stare Fužine na Vogar.
Krasno kolesarjenje. In erfrišung v mrzlih vodah. Me je pa na koncu že kar malo išias šlatal...

a day at the office

Mangart u izi

na Belopeška

naslednji dan na Kobariški Stol
Super tura, iz Žage do mejnega prehoda Učja po asfaltu, potem makadam (v senci!) do vrha.
Skoraj 1.300 višincev.

odmor na vrhu grebena...

...in na skuto...

...in ležat v travo

proti vrhu

moja rožca

po grebenu in potem malo rodea do Trnovega

zapaše osvežitev v mrzli Soči

Iz Soče sva se zapeljala še do Nadiže, ampak so bile vse kapacitete zasedene :O
Boni scena - "počivavčerji" ;)
Tako sva šla na izlet na Robidišče. Pogledat Šaleharjeve traile in nekaj prigriznit...
Potem do Kobarida v kamp Koren in naslednji dan na Javorco...

prigrizek Robidišče

Javorca v vročem dnevu

Čez Podbrdo in Sorico se vrneva v gorenjske konce. Stara Fužina in zaključni vzpon na Vogar...

proti Vogarju

💗

Lepo. 
Nabralo se je skupaj dobrih 100km in skoraj 3.500 višincev.
Ni slabo za par dni...

***

"Yeah, It's a new dawn
It's a new day
It's a new life for me
Uhuhuhuhuhuhuhuh
And I'm feeling good"


 

23.7.20

Tirolsko morje, 23.7.2020

Načrti so bili smeli in raznoliki.
Na mistični vzhod Turčije, čez Nemrut Dagi, vse do jezera Van. Mogoče še skok v Armenijo? Ali pa do Gruzije, kjer smo smučali pozimi... Pod Ushbo, mogoče proti Elbrusu... pa Mongolija?

Ali pa povsem v drugo smer, na Zahod, čez Provanso, Baskijo, Asturijo na Portugalsko. Kamor sva si že pred leti obljubila, da se še vrneva. Mogoče pa bi bil čas za Andaluzijo in Madrid? Nekje v ozadju utripa še Islandija...

No, pa je načrte prekrižala epidemija. Dnevno spremljanje zelenih, rumenih in rdečih seznamov dejansko ni obetalo nič dobrega.
Tako sva zajadrala na morje kar na Tirolsko... Corona-tour 2020!

"Jutri bo v Tirolah smenj,
tja dol ga bom pelja-a-laa"

Napokava, (ne čist prepričana, da imava vse), zadaj bicikli. Po Skenderbegu v Martuljku čez Podkoren in richtung Salzburg. Skozi Zell Am See v simpatičen majhen kamp v Fuschu. Travca, dost prostora, mask ne poznajo. Pogledat v Kaprun (vlakca ni več!), nazaj in v hrib do Nepomuk slapa. Barfussweg by Kneip - in že namakava (beri: knajpava) nogce v mrzlem potoku.
Zjutraj na epsko, zavito HochAlpenstrasse na GG. Fantastičen dan, vse skupaj 47 km in 1.800 višincev.
Kakšen virus, prometa in folka ogromno!

tle fušava

vse s seboj

tole nas čaka

zjutraj še brez prometa

ovinke požiramo kot špagete

heksen-šus na ovinku 9

22km klanca

še zadnje ride do vrha - Edelweissspitze

fantazija

Auu, krasno, potem pa še u izi spust in kimanje navzgor vozečim. Epsko!

Trilogijo nadaljujeva preko Thurn passa do Kitzbühel. Mesto Gamsa in legendarnega Streifa. Mam solzne oči. Ukampirava 13 km stran (Brixen camping), se očediva & najeva, zjutraj pa na Streif!

Gor s Hahnenkammbahn (gondola Hansi Hinterseer), potem pa počasi peš po Streifu navzdol. NORO! Preučil sem vsak centimeter! Startschuss na 100km/h, pa takoj v Mausefalle (80m skoka), kompresija in že oster desni v Karussell, pa Steilhang in izhod mimo mrež! V 30 sekundah se ti verjetno parkrat odvrti življenje! 

tako izgleda iz štartne hišice

proti Seidlalm s pogledom na Kitzhorn

na kmetiji je lepo, ija-ija-ooo

Vzameva si cel dan, čudovito! Spodaj še park legend, kratek sprehod po mestu in naprej.

Za Zillertall. 
Spet mimo krožišča vseh cest, "kjer sta dva in eden lula" (Mittersill) in čez prelaz Gerlos. Jest v avtu z muziko, gospa ga prekolesari - vsa čast!

še ena alpska cesta - 10km klanca 

pogled iz prelaza Gerlos

Sledi dooolg spust v dolino Zillertall do Mayrhofna. Tu pa povsem nemogoče - vse pozidano, ful folka, prometa... Kaplja čez rob je ogromna elektro razvodna postaja ranga NE Krško. Obrneva.
Spet nazaj čez Gerlos (dnevna karta še velja :) in pičiva čimdlje. Do Kalsa pod Grossglocknerjem.
Tu pa Sonnen-terase in gorske dogodivščine...

Frühstück auf der Sonnenterrasse

proti Luckner Hütte

proti Figerhornu

počitek na MoaAlm

Kals am Großglockner

Vrhunsko kolesarjenje in neomejeno različnih poti.

Dorfertal

auto-rižota

utrinek iz dnevnika

Fantastični trije dnevi v Kalsu. Potem pa se odpraviva še v nasprotno dolino - Defereggental.

ruta 110 - Hintere Alpe Stalle

uživava v samoti

kosilce pri Obersee

Obersee

zmagovalna štafeta - Oberseehütte

Ja, kaj naj rečem? V danih razmerah je bilo vrhunsko morje ;)

***

12.7.20

Gravel epic, 12.7.2020

 Ha, precej je govora o "makadamkarjih" (gravel biciklih), pa sva se dala malo podučiti o tej temi. In je padla ideja za traso - tule. Da ne bi pretiravala, sva izbrala le Dan 2 s Home-overnight varianto :)

Rahlo bolečih reber (še od Trupeja) se dopoldne podava mimo novega River Campinga proti Bledu. Dan je lep, kolesarjev precej, midva pripravljena. No, na blejski obvoznici nama pot prekriža še en kolesar (pravokotno na najino smer), sledi hudo zaviranje in moj polet čez balanco... grrr... Zlomljeno na srečo ni nič, mal sem potolčen, peta pa je povsem odrevenela - očitno sem kar dobro nabil v asfalt.

No, sedaj sva 1:1. Vsak s svojim poletom čez balanco.

Nadaljujeva s klancem na Pokljuko, mimo Rudnega do Uskovnice (kjer se klasično ustaviva pri cerkvici) in navzdol v Bohinj. Lep spust, nasproti v glavnem hodijo "štromarji". Po zgornji bohinjski dolini na okrepčilo do naše bajte. Vmes (da se ne ohladiva ;) še pokosiva in naprej do jezera. Kar živahno. Pa na pivo pod Skalco do Nature Cruze. Sledi še druga polovica - čez Nemški Rovt in preko Jelovice proti domu. No, iz Bohinja sem bil še čist frišn, potem pa je zapeklo sonce, pir v želodcu je zavrel in v Nemškem Rovtu sem bil povsem iztrošen. Naslednji klanec do odcepa za Sorico je bil eno samo matranje. Komaj sem ga zmogel, čist crknjen se privlečem na vrh. Na srečo se je potem makadam malce unesel in položil in sem se nekako regeneriral do Rovtarce. Huh. Tu pa še 11km zavitega makadama proti Vodicam - ni bilo konca...

Uskovnica

osvežitev v koritu

pod Studorjem

triatlon kolo-kosilnica-kolo

Fužinarski zaliv

uuu, še kar nekaj ceste...

Goška - tu se že prevaga navzdol :)

Razbolelih riti se voziva navzdol po makadamu in asfaltu vse do Save. Sledi zaključni pesjan navzgor, ki izpije še zadnje moči...

Ja, kar dolga se je izkazala. 95km in več kot 1.800 višincev.


Kokr epska!

***

"Can you feel it, see it, hear it today?
If you can't, then it doesn't matter anyway
You will never understand it 'cause it happens too fast
And it feels so good, it's like walking on glass
It's so cool, it's so hip, it's alright
It's so groovy, it's outta sight
You can touch it, smell it, taste it so sweet
But it makes no difference 'cause it knocks you off your feet

You want it all but you can't have it"