Vikend - bon varianta in skočiva do Kobarida. Kar polno, končno najdeva plac v kampu Rut. Postaviva mizico in stole in že uživanje. Kempinski!
Zjutraj zajahava bicikle - zamislila sva si kolesarjenje pod Krnom. Skozi Kobarid in na Napoleonovem mostu ostro desno. Valjda ne bova furala po cesti, takoj odvijeva na travnike in polja. In že lutava ;) No, najdeva oznake Juliana trail in se v smeri preko Ladre, Smasta, Kamno, Volarje, Glažar, Gabrje, Dolje prebijeva do Zatolmina. Huh, ni bla kratka.
Bom pa tu kar uporabil opis iz Slotrips vodnička, saj tudi sam ne bi mogel bolj sočno opisati ture:
"Na glavnem križišču v Zatolminu, zavijemo pravokotno levo v izjemno strm klanec med hiše. Vzpnemo se skozi vas in bodimo pozorni na majhno oznako za planino Pretovč, še bolje pa je, če vprašamo domačine.
Asfaltna cesta (popolnoma brez prometa) se v senci gozda neusmiljeno strmo vzpenja. Brez pravega predaha grizemo navzgor in višje asfalt zamenja makadam."
Ja, res neusmiljeno. "Najbolj dolga strmina ever. Fuuuuul sem švicala!" je rekla.
"Pridemo do prvih travnikov, kjer se nam odpre lep pogled proti tolminskim hribom ter planini Polog v dolini Tolminke globoko pod nami. Z vzpenjanjem nadaljujemo vse do planine Pretovč, kjer nas čaka še kratek strm klanec, nato pa nas ‘odreši’ smerokaz na lesenem drogu za vas Krn.
Spustimo se po čedni in ozki potki, ki kasneje preraste v gozdni kolovoz in nas kar prehitro pripelje do vasi Krn. Če smo preveč utrujeni (NISMO! op.a.), lahko v vasi Krn enostavno zavijemo levo in dooooolg asfaltni spust nas pripelje praktično v Kobarid. A vam tega ne priporočam :)
Škoda bi bilo, da se ne bi vzpeli vsaj do planine Kuhinja in si privoščili zaslužene malice. V vasi Krn zavijete desno in se sprva po asfaltu, nato pa po makadamu vzpnete do koče na planini Kuhinja (vsi razcepi so označeni). Tu vas čaka enkraten razgled na Krn (ki iz te strani kaže precej ‘prijaznejšo’ travnato podobo) in njegove sosede, kjer so se bili najhujši boji v času Soške fronte. Koča na planini Kuhinja je čudovita, oskrbniki izjemno prijazni, hrana pa za vse prste obliznit - sploh po tako napornem vzponu."
Ja, privoščila sva si pravo soško malico - friko in kobariške štruklje. In dalje:
"Od koče se vrnemo nekaj 100 metrov do zapornice in parkirišča, kjer zavijemo ostro levo ter nadaljujemo z vzpenjanjem. Čeden kolovoz se vije po južnem pobočju Krna proti zahodu (smer planina Zaslap) in na serpentini (ca. 1150 mNV) nadaljujemo naravnost po široki stezi. Sledimo označeni ‘poti miru’, ki ni ves čas vozna in nekaj korakov bo treba peš. Kmalu pridemo do sedla, tik pod katerim se skriva italijanska kapelica (na Planici) s čudovitim razgledom na dolino Soče. Od tu se začne pravi MTB spust. Na prvem razcepu poti gremo desno, nato pa enostavno sledimo fantastični poti, ki se vijuga proti vasi Koseč.
Vriskajoč pridemo v Koseč, kjer se začne asfalt po katerem se spustimo v Drežnico."
Kempinski s Foxom
tamle zgoraj se bomo furali
do Zatolmina sva spoznala vse poti & potke ob Juliana trail
proti pl. Pretovč - najhudejša!
tut moja je kdaj...
ko že misliš, da boš pribrcal v nebesa, te preseneti rampa "Bog ih žegni"
pl. Pretovč
pod Krn proti pl. Kuhinja
evo je!
frika & štruklji
pa naprej v hrib po "poti miru"
"nekaj korakov bo treba peš"
kapelica na Planici, kjer se končno prevesi navzdol
začetek je kar divji
"Vriskajoč pridemo v Koseč"
vodno hlajenje - slap Krampež
Drežnica s čudovito kuliso
Točno tako je tudi bilo. Samo da sva pred Drežnico zavila še do slapu Krampež, da sva se malo ohladila. Potem pa res čudovita Drežnica s kuliso Krna in vratolomno vijuganje navzdol, ter nato še 'čof' v Sočo na osvežitev! Pomaga, pomaga...
Na enem se potem ustaviva še v centru Kobarida, potem pa u kamp.
60km, 1800 višincev.
Izjemna celodnevna.
Naslednji dan sva šla utrujene nogce odmočit v Nadižo (in poravnat stare dolgove)...
Vikend je bil prava Kuhinja za dušo!
***
"Let me sleep all night in your soul kitchen
Warm my mind near your gentle stove
Turn me out and I'll wander, baby
Stumblin' in the neon groves (yeah)"
