Končno prava tura!
Na polno.
Zelo, zelo zgodaj zbegana tekava po bajti in nabirava opremo. Napakirava in na skoraj dve-urno vožnjo k sosedom. Ko se nekje za Gmundom prične daniti, žalostno opazujeva zeleno pokrajino. Zima je res nikakva. Sternspitze je čist gola, tudi na Katschbergu je zelo ubogo. Ne veš, ali je sneg ali so plasti slane. Kakorkoli, zabavava se z disko hiti 80-ih (radio Salzburg) in se čudiva Trüffelhunde in Lama-Salami :)
Morš mislt, treba probat!
V Waldu sva pred osmo, tretji avto. Uparkirava. Če maš 8 evrov (+WC gratis ;) je vse đabe!
Je pa -16 in škripa čisto vse - avto, vrata, zobje, sklepi, pancarji, dile,... Prava zima. Snega pa bolj malo.
Folk se počasi nabira, precej zemljakov. Pozdravimo se z jeseniškimi legendami in že vlečeva proti planini, da se mal ogrejeva. Res je ledenica, prsti zmrzujejo, šele na planini naju objame sonce.
Vmes v tekoči "dojčgleščini" rečemo še eno z lokalcem (namigne nama na skrite ture), ki se tudi čudi, "wie šwoh die Zima letos ist".
Na planini MuhrerAlm presenetiva gorske reševalce, potem pa na polno vlečeva naprej proti krnici Urbankar. Sledi ni, prva reževa v sveže napihan sneg. Super občutek.
Pri kotanji ("mulde") veter že ornk nabija. Gledava proti Kleines Mosermandl - povsem nedotaknjeno, ni posmučano, niti ni špure... Vse je zapihano, ampak v zgornjem delu precej skalnato. Odločiva se, da potegneva prečko proti Schliererscharte. Nekje je bolj trdo, spihano, drugje ga je zapihalo dobrih 20cm. Pri zadnji kamniti stopnji pa se odločiva, da ustaviva. Derez nisva imela, ni nama bilo do forsiranja. V strmini zapneva dile in po traku napihanega lep spust nazaj v kotanjo. Fajn, mal je treba vseeno pazljivo, ker snega ni dovolj.
Ob kotanji se spet srečamo z jeseniško ekipco, ki potegne v levo pod okno pri Schliererspitze. Po slikah sodeč so imeli super pelo!
Midva pa dile na ramo in ob vse hujšem vetru po spihanih rebrih v smeri Rettenwanda. Ne prav visoko, ker tu je pa veter nabijal na mrtvo. Povsem odrevenela se ustaviva nekaj pod steno, kjer ugledava zapihan graben. To je to! Spet po celcu vse do prve bajte in potem še skozi gozd do doline...
Woo-hoo, kako je lep ta svet!
vrhunski dan nad dolino MuhrerAlm
proti krnici Urbankar
nikjer nikogar
pogled nazaj
Gazibejba na šarto
tole so pa že prvi podpisi v konto
peš v smeri Rettenwanda
podpisano s snežno belo
prši...
...in se kadi
še med macesni do planine
Ja noro. Kljub malo snega sva vseskozi furala po celcu.
Na parkingu sonca ni več, spet zazebe. Hitro smukneva v
lopapeyse, vzameva stolčke in na prvem sončnem ovinku uživava s Hoppy-jem. Paše, čeprav je #mrzkps
Drugače pa - človeku se kar srce para ob taki zimi...
***
"Pa pa parara,
zavedno lepi svet.
Pa pa parara,
para se mi srce."
