Romatenspitze, 28.2.2025

 Haaaaa!

Ukraden dan!

V taki zimi se dokaj redko zgodi, da se zadeve poklopijo. Ampak tokrat so se. 

Jackpot!

Cilj sva izbrala že dan prej, a nisva bila prepričana, kako bo izpadlo. Potem pa se je izkazalo, da je MeteoBlue zadel v minuto (v četrtek ponoči naj bi ga padlo 15cm, v petek pa vremenska luknja med 9-14,  brez vetra, potem naj bi rahlo začelo snežiti). A gremo lepo po vrsti...

Zjutraj sva se zbudila v oblačno, deževno jutro. Neugodno, kje je zima?? Še enkrat preverim napoved, gledam kamere, ne zgleda obetavno. Ko sva prišla iz tunela, je prav tako deževalo - in vso pot do odcepa v Špitalu. In še naprej, pa še nebo je bilo povsem zadelano. Huh?

Odvijeva za Mallnitz in naprej za Tauerntal - tu se pa začne jasniti. Taa-daa! Cesta je snežena, na parkingu razen enih čeških tablic nikogar. Proti vrhu pa se odpira modrina... Wau.

Za dva je taxi "gurenskmu tošlnu" izredno neprijazen - 25 eur. Greva kar peš.

Urca do Jamnikove planine, po cesti se super hodi - spodaj ledeno, pomrznjeno, zgoraj pa par cm frišnega poprha. Tudi skozi pas gozda se še da. Prvi hrib do koče PeterBauer je spihan (še od prej), kažejo se trave, nov sneg pa je lepljiv in se prav nemarno popa na dile. Takoj par kg več za mučenje navzgor. Pri koči je sneg bolj suh, novega je dobrih 10cm, hodi se super. Potem posije sonce in v strmini se spet delajo cokle, a jih na trmo prinesemo pod vršno strmino. Čeh je tudi potegnil gosto cik-cakasto špuro, tako, da nama je bilo vsaj to prihranjeno.

Obnemogel sem pod zadnjo strmino, draga gre do vrha. Tu ga je kar dobrih 20-30cm. Mal piha, oblaki in meglice se sicer vlečejo iz doline, ampak ostajajo spodaj. Midva pa v sončku in brezvetrju, z rahlim naletavanjem snežink, odpeljeva frišno pobeljene flanke. Woo-hoo! En sam užitek!

Prši in praši se, pela je naravnost fenomenalna!

"Baby, baby moja, blue je ona prava boja"

prva strminca s travami nad gozdno mejo

spet te cokle!!!

nikjer nikogar - PeterBauer hutte in zadaj Ebeneck

"RomantišSpitze" 

pogled nazaj

nikjer nikogar na vršni flanki

vremenska luknja kar vztraja, za pravo zimsko vzdušje poskrbijo še snežinke

Romatenspitze 2.696

z vrha vse nedotaknjeno!

woo-hoo, že furamo

nedotaknjeno

praši se...

...praši...

...vse do doline!

Ja, res TOP. Dile plavajo, vse nedotaknjeno, tako razmero redko ujameš.

Čist navdušena z nasmehi okoli Ušes!

Tudi pod kočo se da, ujela sva dva zapihana rora in je šlo prav fajn. Mal drvarjenja skozi gozd, potem pa po speglani cesti vse do parkinga. Cesta sicer že kaže asfaltne zaplate, ampak zaenkrat še ni potrebno snemati dil.

V spodnji koči Stockerhutte se ob vrčkih Stiegla kar ne moreva nehati smejati.

FE*NO*ME*NAL*NO!

Za domov vklopiva avto-pilota in se vrneva v deževno Deželo.

Če ne greš, sploh ne veš, kaj zamujaš!

Doma pa green Thai curry - niso pekle samo noge, ampak celoten prebavni trakt!

***

"Dečko jest tebe lubm, lubm, lubm,

dečko jest tebe lubm prav iz dna srca"

Didiwa

Debeli četrtek na Vitrancu, 27.2.2025

 Napovedane so bile padavine, celo snežne, mogoče pravo zimsko vzdušje.

Prebudila pa sva se v debelo oblačnost in dež pri 7 stopinjah. Ah ja, zima je zgleda fertik, dolgo preden so kurenti začeli svoj ples...

Ampak ker je frej dan, je treba na sneg. Po preverjanju razmer (v igri je bila tudi tura Za Kopico) se odločiva kar za Vitranc - kratka in "kokr" sladka.

Začela sva pri odjuženi žičnici in pri Bedancu sva še preden se spustijo prvi smučarji. Par cm frišnega, ampak mokrega. Direktno v strmino nad Bedančevo kočo, me je čist zabilo. Počasi piham, puls nabija.

Nad podkorensko žičnico se vzpenjava po ovinkasti cesti - sneg se spremeni v lepljivega mokrotneža, ki se debelo popa na dile. Noge so dodatno obtežene, ne gre nikamor! Spucam dile, namažem, en ovinek in isto. Debele cokle so nalimane po celi dolžini... grrrr...

Tri živčne zlome in štiri snemanja dil (da odtolčem cokle) kasneje sem precej razdražen pred zadnjo strmino. Najdražja je prijavila "lebdečo turo" in pobegnila naprej, takega me res ni za prenašat...

Na debelo trmo podelam še zadnji lepljiv hrib in do bajte, kjer se sesedem na klopco. Dihi z mano!

Šele Hoppy me vrne med žive. 

In potem se zavem, kako je lepo :)

coklarjenje navzgor

kontrasti letošnje zime

na debelo

Mojčin dom

eliksir

smučarski utrip

Navkljub čudni razmeri je bila smuka presenetljivo ugodna. Zgoraj po frišnem - kot bi jahal goste oblake. Mehko gre le po cesti, takoj ko zaviješ izven, že ropota. Spodnji del razmočen z naritimi kupi - kot bi jahal razburkane valove.

Sva pa nazaj že pred dvanajsto. In se veseliva polnega lonca jote, ki se jo debelo napokava!

(no, eni so prej vknjižili še Smokija #42)

Za konec pa še slasten in DEBEL KROF!

***

"Right Here, Right Now"

Fatboy Slim

Zaključek LX praznovanja in Romatenspitze, 23.2.2025

 Ja, evo, odvilo se je še tretje LX praznovanje.

V krasnem dnevu se z najboljšimi prjatli zategnemo na Pokljuko. Ker je sonce že visoko, je temu primerno vse zaparkirano. Ampak General urihta zadevo tik-tak :)

Po škripajočem snegu razigrano proti Uskovnici, vzdušje odlično, obeta se krasna zabava. Pri kapelici se preštejemo, butnemo aperitiv, dva, tri, štiri... piknemo pršut na grisinu in počakamo, da odbije. 

Divje fore, velik smeha, tudi pesem ni manjkala.

Potem do koče, kjer se je nadaljevalo z nezmanjšanim tempom:

hruška

hruška

hruška

šampanjc

šampanjc

hruška

pivo

pelinkovec

pivo

zelje, žganci, klobasa

pivo*

pivo

pivo

štruklji

pivo

luštrek

kofe 

fajront

* tu me je odrezalo

Bila je spet tista izventelesna izkušnja - telo je ugasnilo, duh pa je bil vseskozi prisoten.

Ko kočo zapirajo, se nekako sestavim in potem se hihitajoče valimo nazaj na izhodišče.

"As ti vozu?

Ne, a nis ti??"

Doma sem se počen prebrnil v posteljo in krepčilno odspal 11 ur v kosu. 

Pomagalo je.

Ker zjutraj že šibamo proti Mallnitzu na smučarijo...

Kjer je volja, je tudi pot!

proslava

družba zbrana in razigrana

kladu ni zdržal pritiska (razbijanje hruške)

prvi hod

najbolš žur :D

ko se stemni jo mahnemo nazaj...

Naslednji dan sem bil presenetljivo frišen, ob 7h že šibamo k sosedom. S kombijem do Jamnika, potem v rahlem drncu do Peterbauer hutte. In naprej v hrib.

Gel, da smo ga lažje zmogli in že se veselo objemamo na vrhu pri križu.

Potem pa samo še dooooool...

četica v spodnjem delu

četica v zgornjem delu

vrh!!!

lepo je, lepo

snega ni veliko, a pela je nad pričakovanji

polaganje v dolino

Po cesti se še da (čeprav je bila precej čoftasta) do avta. 

Rehidracija v koči, lama-burgerja še ni na meniju, je bil pač zweizen!

Kaj naj rečem - hvala za VSE, najboljš RD :)

💗💗💗

***

"(Ich will) Ich will, dass ihr mir vertraut

(Ich will) Ich will, dass ihr mir glaubt

(Ich will) Ich will eure Blicke spüren

(Ich will) jeden Herzschlag kontrollieren

(Ich will) Ich will eure Stimmen hören

(Ich will) Ich will die Ruhe stören

(Ich will) Ich will, dass ihr mich gut seht

(Ich will) Ich will, dass ihr mich versteht"

Rammstein

Proti Rodici, 14.2.2025

 Pride dan, ki si ga vzameš zase. 

Ker se je treba marsikaj pogovoriti...

Zjutraj preseneti bela odeja in gosto padajoče snežinke. Ja super, končno zima.

Takoj sem vedel, da grem proti Rodici!

Doma ga še mede, vse je že belo, u Bohin bolj ubogo, vse še zeleno. Ampak snežinke naletavajo.

V Laškem rovtu na zasneženo cesto in na polno. Spodaj ga je par cm, do vrha se ga nabere dobrih "10 and counting". Avto melje, ni pa nikogar. Sam utiram pot.

Na dile takoj od avta, čeprav stare podlage ni in mi je bilo takoj jasno, da bom dol grede nosil. Kamni so pokriti, utiram gaz, čudovito je - vse frišno zasneženo, sneg pa precej suh.

Na pl. Suha začne neugodno pihat, pa tudi vidi se nikamor. Ker manjka vsaj kakšen meter snega je pokrajina povsem spremenjena - povsod ruševje in skale.

Prituram do vstopa v ror, veter se krepi, suh sneg mede povsod. V roru kar nekaj napihanca. Dile na ruzak in "gazi Miško". Se predira do pasu, ampak mi pomaga veter, ki piha po roru navzgor.

Za Ulcam sem upal, da bo zavetrje, a piha še bolj. Vidi se nič, mal se še matram, prestavlja me. Pravi zimski metež, ki briše sledi za mano. Potrudim se do čistine pod Malo Rodico, tu pa obrnem, ker ni imelo več smisla. Pogovoril sem se pa tudi že vse ;)

Nekako nataknem dile, dol zelo tipajoče. Za Ulcam poganjam v protiveter, v roru rahlo plazi, je treba na poskok. Par zavojev v frišnem ujamem nad planino. Od bajte dol se zelo pazljivo prebijam, ko pa ropotanje postane preglasno dile romajo na ruzak. In peš do avta...

(užgal sem 1x na dilah in 2x peš :O

Pri avtu pravljica, nabralo se ga je že skoraj 20cm.

Super!!!

zimska idila

sam samcat proti pl. Suha

v roru ga mede

pravljično na izhodišču

Zadovoljen se vračam domov, vse štima.

Mal počitka, popoldne pa prva (in najhujša) v trilogiji proslavljanja.

BFL derbi, ekipa zbrana, enojni-enojček (en gol ;), osvežitev in potem k Atu. 

Kot v starih časih!

Zabava in filmsko presenečenje!!!

Pojedl & popil smo vse, na koncu še torta!

💗

The Band

The Race

The Cilj

Doma se utrujen zvrnem v posteljo. 

Tko je blo fajn, da me je še dolgo pekla glava...

***

"Enjoy yourself, it's later than you think

Enjoy yourself, while you're still in the pink

The years go by, as quickly as you wink

Enjoy yourself, enjoy yourself, it's later than you think!"

The Specials

Velika Mojstrovka, 8.2.2025

 V počastitev velikega mojstra poezije sva jo mahnila na Mojstrovko. In to na "ta Velko", kot se za Franceta spodobi.

Žalostna zelena podoba naju spremlja skoraj do vrha prelaza. Tam, kjer so ponavadi večmetrske bande je komaj kaj belega. Kriza! Je pa že mal čez osmo precej divje zaparkirano (no, kasneje je bilo še veliko slabše) - skupine, reševalci, pohodniki, "alpinisti", smučarji,... ni da ni. Urihtava se, malce mrzlo brije. Srenače sva nataknila že na štartu in je pomagalo, da sva na dilah prilezla na Vratca. Začetek po Grebencu mal neroden (nazaj grede se sicer še da na dilah), sva dala na rame, potem pa prečka v konto pod Mojstrovkama. In po špuri vse do vrha. 

Je kar pomrznjeno, po pobočju je bril hladen veter in ni prav nič odjenjalo. Da je ob taki zimi vse presmučano in prehojeno niti ni čudno. Na vrhu se razgledava, da pa naju ne bi preveč zazeblo greva hitro navzdol. Po klasiki. Trdo, ropota, poseben užitek je vožnja čez stare pomrznjene smučine, kjer šklempeta prav vse - od gležnjev do zob. Vseeno ujameva par mehkih zavojev, tudi čez ruševje do Vratc se da nekako poabručati. Potem vstop na plaz in v senco, kjer je sneg ostal suh in se je (kljub razritosti) dalo ujeti par mehkih zavojev. Spodnji del pa speglan, brez problema se pripelješ do ceste.

Presenetljivo ugodna smuka glede na snežne razmere.

na plazu

v senci proti Vratcam

po Grebencu

porisana flanka Male Mojstrovke

čudovit dan in ambient 

proti vrhu

priprava

samo še dol!

Spodaj sva se potem komaj odmotala mimo vsega zaparkiranega pleha. 

Tonkina bajta zaprta, sva potegnila kar do doma.

Pozno popoldne pa v generalski družbi k Lakersom (Jezersko) na čudovit in intimen kulturni dogodek.

Na koncu smo bili vsi ena družina ;)

Še dobro, da se nismo preveč "zaplezali v Kočni"... Kanonir bo pa počakal ;)

***

"Nebeško sijejo oči,

ko so sijale prejšnje dni.

Rudeče lica zorno še

cvetejo, ko so préd cvetle.

Se usta smejajo ko préd,

sladkost ni manjši 'z njih besed."

Tantadruj (France Prešeren)