Oooo, enostavno prelep vikend, da bi ga preždeli doma!
Ura je "ponorela" že ob 3:45 in odpravila sva se v Vrata.
Potem pa z lučkami v breg. Med vzponom po Sovatni se je prebudil dan.
Dan se prebuja nad Očakom
V soncu sva prispela do Kriških podov, kjer so bili vrhovi že osvetljeni.
Pogledi veličastni, temperature pa prav poletne!
Ljudi pa začuda skoraj nič.
Ura je "ponorela" že ob 3:45 in odpravila sva se v Vrata.
Potem pa z lučkami v breg. Med vzponom po Sovatni se je prebudil dan.
Dan se prebuja nad Očakom
V soncu sva prispela do Kriških podov, kjer so bili vrhovi že osvetljeni.
Pogledi veličastni, temperature pa prav poletne!
Ljudi pa začuda skoraj nič.
Jalovec in Mangart na eni strani
Od Pogačnikovega doma še slabi dve uri vzpona (neugodnega melišča), na koncu pa še par metrov pomrznjenega snega in že stojiva na vrhu Razorja. Sama. Nikjer nikogar, prav neverjetno za tak lep dan!
Panorama pa tudi neverjetna!
Zadnjih par snežno-belih metrov vršnega grebena
Vročina je bila kar huda, sestopiva do sedla in osvojiva še Planjo.
The Stena
Še doooolge muke ježeve navzdol čez Sovatno in skozi bukovje...
Po 12 urah se je pa potem res zelo prilegel!
Ni komentarjev:
Objavite komentar