"Še enkrat na Mrežce" sva rekla, "bl u izi". Pa na Debeli vrh, če bo vreme...
Na Pokljuki ga je precej pobralo, cesta do spomenika poledenela. Do koče sva se prebijala med skalami in kamni po sicer zelo trdi poti. Nad kočo pa v meglo. Na najstrmejšem delu sva bolj za dober vtis nataknila srenače. Zelo trdo je bilo, a bi se dalo tudi brez. Pod vrhom se je odprlo, dvigneva se nad meglo in odpre se čudovit pogled na bližnje vrhove. Na vzhodu so v daljavi iz megle kukali le Stol, Begunjščica, Storžič...
Debeli vrh je zgledal privlačno, megla se je nekako ustalila na sedelcu nižje. Z Mrežc odsmučava desno po skrajnem robu proti Debelemu vrhu. Super, ravno prav odjenjano.
Potem v meglo, pa pse nazaj gor in po grebenu na Debeli vrh. Tudi tu se na vrhu zjasni. Megla se je premikala kakšnih 100vm gor/dol in temu primerni so bili tudi razgledi.
Z Debelega vrha odsmučava po flanki proti Mrežcam - vrhunsko, skoraj pršičasto.
Žal je to trajalo le nekaj zavojev, potem naju je pogoltnila megla...
pogled proti Viševniku, MDV, VDV in Debelemu vrhu
Na Pokljuki ga je precej pobralo, cesta do spomenika poledenela. Do koče sva se prebijala med skalami in kamni po sicer zelo trdi poti. Nad kočo pa v meglo. Na najstrmejšem delu sva bolj za dober vtis nataknila srenače. Zelo trdo je bilo, a bi se dalo tudi brez. Pod vrhom se je odprlo, dvigneva se nad meglo in odpre se čudovit pogled na bližnje vrhove. Na vzhodu so v daljavi iz megle kukali le Stol, Begunjščica, Storžič...
Debeli vrh je zgledal privlačno, megla se je nekako ustalila na sedelcu nižje. Z Mrežc odsmučava desno po skrajnem robu proti Debelemu vrhu. Super, ravno prav odjenjano.
Potem v meglo, pa pse nazaj gor in po grebenu na Debeli vrh. Tudi tu se na vrhu zjasni. Megla se je premikala kakšnih 100vm gor/dol in temu primerni so bili tudi razgledi.
Z Debelega vrha odsmučava po flanki proti Mrežcam - vrhunsko, skoraj pršičasto.
Žal je to trajalo le nekaj zavojev, potem naju je pogoltnila megla...
pogled proti Viševniku, MDV, VDV in Debelemu vrhu
potem smo se spustili v tole
Dobesedno! Kot bi se potopil v mleko! Kar naenkrat vse belo, smeri ne vidiš, podlage tudi ne, ne ločiš niti kucljev niti lukenj. Smuka je bila preživetje iz ovinka v ovinek in to v pozah, ki niso za v javnost!
Kljub napenjanju oči sva kaj hitro obupala, da bova zadela potko proti Blejski koči. Po dolinicah sva se spuščala/tavala vse nižje. Končno se je megla malo razkadila. V gozdu naletiva na sledi in se jih drživa. Levo in navzdol. Rodeo! Naletiva celo na markacijo in kmalu zatem še na zgornjo cesto (nad kamnolomom). Še mal Sitonena po cesti in spust do spomenika čez "minsko polje". Ufff... Kar pestro.
Megleno obnovo sva naredila na Zatrniku - sledi sva pustila namotane kot špagete...
Ni komentarjev:
Objavite komentar