Mont Ventoux in Tour de Provanse, 29.4.2014

No, deca so se razbežala na (skoraj) vse konce sveta (Moskva, Berlin, Bohinj), midva sva pa izkoristila džolija za odklop v Provansi. Komaj so se predprvomajski prazniki dobro začeli, sva sredi noči (z bicikli v avtu) že šibala po italijanskih avtocestah. Zajtrk v Nici, potem pa skoraj do Avignona, kjer se utaboriva v prijetnem majhnem kampu Saint Gabriel. Vreme izvrstno (napralo naju je le prvo popoldne ob ogledovanju pošasti iz Tarascona). 

Glavni cilj je bil 22km klanec na Mont Ventoux. Iz Bedoina zagrizeva po D974 (ne prav zgodaj dopoldan), pripravljena na hude vetrove v zadnjem "golem" delu poti. 

Začne se dokaj turistično, precej je tudi ostalih kolesarjev, pa spremljevalnih vozil in internih navijačev. Po par km ogrevanja se zadeva dvigne na nekje 8-9% in ne popušča do vrha. Zadnjih 6 km je res lunarna pustolovščina (gori, kjer je bil cilj etap Tour-de-France, ne pravijo zaman "Plešasti velikan"). Na srečo ni (skoraj) nič pihalo, sva ga zmogla kar z lahkoto. Na vrhu pa kup srečnih kolesarjev in čudoviti pogledi po Provansi - od zasneženih gora na S do morja na J. Noro! 

Spust na drugo stran v Malaucene mimo snežnih band. Piš v laseh ter prijazno kimanje navzgor sopihajočim. Do izhodišča je bilo treba premagati še kakšen Col, potem pa zasluženo pivce (dva, tri) v Bedoinu in analiza doooolgih ovinkov.

Občutki pa perfektni!

tle gor gremo!

na polovici (polovice), še v gozdu

finiš po ciljni ravnini ;)

zmaga na vrhu!

snežno beli spust na drugo stran

tole tablo sva gledala že ob piru Leffe

kaj je treba prebrcat

tole nas žene - kraška panceta, bohinjska klobasa, kozji siri in zeleni čaj

No, preostale dni sva vzela bolj na izi - ogled Avignona, pa sejemski dan v Arlesu, mal ravninskih etap po Camargue in ob morju (St.Maries-de-la-Mer), ogledi vasic na hribčkih, kanjon Verdon...

Les Baux de Provence

Loni densa

beli konji, črni biki & pinki flamingi

 

sonce zahaja nad Camargue

Markiz de Sade v Lacoste

širna polja sivke pri Valensole

kanjon Verdon

Bilo je precej vsega - cestninske drame z avtomati, navigacija "uzaludnih pokušaja", obdelane trte, nasadi oljk in češenj, beli konji & črni biki, avtodomarske "mokre sanje", bikov golaž, mrčes-ubijalec, raztreščeni mandljevi upognjenčki, ponavljajoča se trojka: bonžur - duuz-bjer - areuoa...

Predvsem pa dobrodošel odklop!

  

***

Edini komad, ki ima dovolj kitic za tak vzpon, je pa: 

"Ide prva kamela, ide druga kamela,

ide treća kamela i četvrta kamela..."

Rodica, 19.4.2014

Pred žegnom smo šli pogledat v Bohinjske konce. Na Rodico. Napoved sicer ni bila bog ve kaj, ampak je vreme zdržalo. Cesto so nekako počistili, za prav visoke pa vseeno ni. Od avta je par snežnih jezikov, čez prečko smo dile nosili na hrbtu. Potem pa lomijada skozi gozd do Suhe. Odjuženo, malce se je vseeno odprlo. Na dilah z muko skozi žleb (lažja je peš), potem pa po dolinicah proti pobočjem Rodice. Tu je ostalo še precej trdo, odjenjalo je mogoče kakšen mm, ravno toliko, da so psi dobro grabili.

Na vrhu malce vetrovno, potem pa super grifig flanke navzdol. Mal je treba popaziti le na precej velike luknje na pobočju. Vrhnji dve strmini trdi, nižje pa kar naenkrat odjuži in plavanje do Suhe. Še lomijada skozi gozd - eni so odpeljali tudi čez prečko. Še mal borbe do avta...

Dobljen dan, dežja nikjer. Rodica, kot vedno, ni razočarala.

lomijada skozi gozd do Suhe

Suha

v žlebu - mučenje na dilah... (foto AG)

... peš je šlo lahkotno

iz dolinic proti Rodici ... (foto AG)

... in naprej do vrha

proti Voglu še zima

Graparji že u rožcah

fajna grifig smuka

po jezikih do avta

Max Headroom 2.15 (foto AG)

V Štrudlu smo zmazali še narezek in pirhe! In se zadovoljno odpravili domov (šunki naproti)!

***

"Zmaga, zmaga, zmaga"

Butnskala - Ludvik in Marjan

Veliki Draški vrh, 6.4.2014

Po dolgem usklajevanju mnenj (v soboto zvečer), smo se odločili, da gremo zgodnjo iz Pokljuke na Veliki Draški. Pričakovali nismo kaj veliko, bolj to, da smo zunaj, se mal zluftamo in raztegnemo ude. Na parkingu na Rudnem polju ni bilo skoraj nič ljudi, par posamičnih turašev in laufarjev. Še vedno se da takoj iz parkinga na sneg, cesta do žičnic bo še dolgo zdržala, jo je pa veter precej posul z iglicami. Ob žičnicah je bilo že povsem odjuženo, ni kazalo obetavno. Tudi strmina do Zlatih vod je bila čist južna. No, vsaj pretirano ni zdrsevalo. 

Urezali smo jo čez Kačji rob in po dolinci pod Viševnikom na Srenjski preval. Viševnik je odvrgel večino opasti, mlinski kamni so se privalili skoraj do dna doline. Tudi Mali Draški je zgledal mamljivo, ravno pravi jeziki za smučanje. Po manjšem oklevanju se vseeno nismo odločili in odsmučali oz. odplavali na Jezerca. Nazaj nataknemo premočene pse in preko Studorskega prevala na vrh Velikega Draškega. Fajn diagonalno urezana špura nas je kljub odjugi hitro pripeljala na vrh.

Navzdol povsem po levi (gledano navzgor), po super odjuženem in počasnem snegu. S Studorskega pa super-G do Jezerc, potem pa še lagano na Konjščico. Še mal prebijanja skozi gozd in cesta, kjer je spet najedal Sitonen. Cesta ima kar tri kopne dele, tako da smo precej snemali in natikali dile. Pa zato potem v hotelu bolj sede...

proti Kačjem robu

pod Viševnikom

odlomljene opasti so se prikotalile navzdol

 

pogled na Srenjski preval in splazena pobočja MDV (levo)

proti vrhu VDV

super smučarija na strehi

"Kakor vihar..."

 

iztek v Konjščico

štirinožni Sitonen

Smučarija je bila presenetljivo odlična, po mehkem južnem je bilo eno samo plavanje.

Fajna tura, pa še precej šankov do doma je bilo ze čekirat...

***

"Ja volim samo sebe
svog jedinog sebe
ja volim samo sebe
svog predivnog sebe"

Psihomodo Pop

  

Begunjščica - popoldanska po Smokuškem, 4.4.2014

Razmere so ravno še držale in jih je bilo treba izkoristiti. Gledajoč skozi pisarniško okno so se mi že cedile sline. Še ena po-šihtna na Begunjščico, tokrat po Smokuškem plazu. Pripeljemo se skozi Završnico in uparkiramo pred vikendicami - cesta je bila preveč razrita za Yaris-terenca. Dile na ruzak in hajdiga v breg med cvetočimi telohi. Zvezna snežna podlaga se začne na zadnjem klancu pred planino. Ga pa hitro pobira, 20 stopinj pač opravi svoje. Prebijemo se skozi ruševje, potem pa samo še speglan half-pipe do vrha. Zelo odjuženo, dile so drefale in ker glava ni bila povsem čista sem zapadel v stanje, ko ti gre vse blazno na živce. Dile drefajo vsak drugi korak, pručka se podira, palice se snemajo iz zank...cela jeba!

Ampak smo šli čez to in prigurali do vrha. Medtem se je že pooblačilo, na vrhu tudi malo hladnega vetrca. Pogled navzdol pa fenomenalen - celotna dolga flanka Smokuškega plazu lepo odjenjana in pripravljena, da jo počešemo!

mi gremo, gremo, z dilo na rami...

po Smokuškem plazu

cik-cak z drefanjem

tik pod vrhom

vrh

pogled na "smučišče" s Stolom

plavanje po odjuženem

paralelna tehnika

zadovoljno piru naproti

Smučarija je bila perfektna! Prav uživaška. 

Na koncu še malo borbe in iskanje snežnih jezikov po poti navzdol. Pa še pol urce pešaka...

Zadovoljni smo zmogli enega pri Zavrhu, potem pa je bilo že treba naprej v boj - Begne Fuzbal Liga ne čaka...

***

"I'm here to make you smile - don't get me wrong

I'm here to make you party - all night long

I'm not telling you which way to go, which way to go

I just wish you could feel it, and I really want you to see it.

Cause it's a beautiful day outside my window

I got nothing to lose I know all the answers."

Elvis Jackson