Kobla, 31.1.2015

Končno se je pokrila sončna sobota s frišnim snegom. Zaradi razmer v visokogorju sva izbrala kar Koblo. Zjutraj globoko pod -10, nogi sem komaj stlačil v trdo plastiko. Špura že urezana, pred nama snežna belina, nad nama nebeška modrina - kaj češ lepšega!

Prebrcava enko, pa dvojko, pa trojko, ki je na vrhu sicer spihana. Sneg pa frišn, ampak zelo gost. Kobla ima kar premalo strmine za tako gostoto celca, na vrhu sva se morala še navzdol poganjati. Ampak to ne pokvari res uživaškega dne, prašilo se je pa po pobočjih vlečnice!

štart v sončku

na vrhu enke

vrh trojke

gasa po stari vlačugi

woo-hoo

... kot je nekdaj bilo

nazaj v dolino

Aaa, res fajna pela, sneg pa v spodnjem delu sploh perfekten. Sicer gost, ampak čist suh.

Seveda sva v hudemu navdušenju pri Štrudlu naročila rundo več.

***

"It's a beautiful day

Sky falls, you feel like

It's a beautiful day

Don't let it get away"

U2 

Pod Ankoglom, 24.1.2015

"Men & Woman fighting the Nature (and beers)" je bil moto. 

Krenili smo zjutraj - proti Mallnitzu. Vreme ni obetalo, bolj ko smo se bližali cilju, bolj je bil le-ta zavit v oblake. V takih razmerah je zihr varianta samo po smučišču. Kar nekaj domačih turašev je mislilo enako.

Poženemo se v breg, malo ga je medlo, malo je pihalo. Temperature pa kar zimske.

Od Mitelštacjona je že dobro brilo, megleno, sneg je pikal v obraze. Polarne razmere. Smo se hitro skrili v kočo - še tu je bilo megleno. 

Ker so prestavljali začetek smuka v Kitzbühlu, smo se zataknili na wajcnih. No, vseeno je bilo treba v dolino. Megleno, difuzno, je pa nanosilo ravno par cm novega, da se je dalo fajn peljati. Našli smo še nekaj ugodnih flank izven...

  

štart pri Ankogelbahn1

proti Mittelstation

koča odrešiteljica

v koči megleno

ko se je odprlo je kraljeval Ludvik

malo lomijade po bližnjicah

Na koncu je izpadla prav fletna smučarija, smo bili vsi navdušeni.

Po poti smo potem na Ö3 poslušali blamažo Avstrijcev v Kitzu na "kastrierten Abfahrt-u", kot se je izrazil spiker. Vreme je z*ebalo tudi njih!

Skozi tunel in preklop na "našo" postajo, tu pa takoj glavni hit iz gimnazijskega Delavca!

Spomini & orošene oči, super je blo!

***

"Oh, Black Betty (bam-ba-lam)

Whoa, Black Betty (bam-ba-lam)

She really gets me high (bam-ba-lam)

You know that's no lie (bam-ba-lam)

She's so rock steady (bam-ba-lam)

And she's always ready (bam-ba-lam)

Whoa, Black Betty (bam-ba-lam)

Whoa, Black Betty (bam-ba-lam)"

Ram Jam - Black Betty

Golica, 18.1.2015

Če ni za dilo, je pa za nogo.

Čakala sva padavine, vendar pravega snega od nikoder. Malce pobeljeno je zgledalo le nad 2k.

Od zadnje turne je bilo par ledenih Planinc (ena kr samomorilska s sankami), tudi danes je bilo v domačih hribih bolj za pohodno. Proti Karavankam se je odpiralo - manj obetavno je bilo proti Julijcem.

Pa greva pogledat, če je kaj snežne beline na Golici.

Ključavnic ni, pa tudi snega spodaj prav nobenega. Vmes se je še zaprlo, pri bajti smo že tipali in tavali.

Na vrhu (nekako sva ga udela) pa že prav polarne razmere - precej mrzlo je brilo!

sicer malo na silo, ampak prvi junaki so že zunaj!

koča sameva

tipaje proti vrhu

na vrhu

Nisva se torej razgledala po vrhovih, ampak kar takoj v dolino. Prezebla sva se hitro spustila do avta, niti pir nama ni zadišal. 

***

Sv. Višarje, 10.1.2015

Mal sva izbirala, a sva se odločila kar za Višarje. Obetal se je lep dan, upala sva, da ne bo preveč vetrovno (čeprav so ponoči na Kredarici izmerili rekordni sunek SZ vetra - 221 km/h in je v Badiju odpihnilo smuk za žene s ciljno areno vred). Ugodno zgodaj sva med prvimi parkirala pri mostičku, dile (skoraj) takoj na noge in po "gladki, mestoma ledeni" široki poti v breg. Hodil sem težko, očitno basket, fuzbal in turno niso najbolj kompatibilni športi... Nič ne rečem, tudi kakšen pir je bil vmes...

Skoraj pravi križev pot.

Drugače pa pot skozi graben lepo speljana, gladka, ni pa nič zdrsavalo (razen skorajšnjega kopanja v potočku ni bilo sile). Kamni gledajo ven, skozi gozd je posejano z vejicami in iglicami, pa tudi kakšni kopni odseki se že pokažejo. Snega je pač premalo.

Do vrha, kjer se odprejo lepi pogledi na Kamnitega lovca in Montaž. Ljudi zmerno, naužijeva se pogledov in potem počasi do cerkvice. Pa v Bar na frančiškanerja, potem pa že počasi v dolino...

  

križev pot

proti vrhu

Kamniti lovec in zadaj Viš

pogled na Montaž

vrh z Višem in Motažem v ozadju

Sv. Višarje

Smuka po smučišču ugodna, čeprav v glavnem po umetnem snegu. Za izven ni, se je pa dalo ob robovih po napluženem lepo plavati. 

Fajn, pa ne vzame velik... Opoldne že doma...

***

Viševnik, 4.1.2015

Po dnevu poležavanja pa spet na sneg. Pokljuka. Zataknili smo se že na cesti, ki so jo še posipali, ker je bila povsem ledena. Tako sva bila na parkingu med prvimi. 

Lep dan, urno mimo žičnic in čez začetno grapco. Nekaj ljudi je šlo že dol. Pod grebenom je pihalo, gaz utrjena od silnih množic. Na vrhu lepi razgledi. Piha, a ne preveč. Pogled po gorah razkrije, da snega ni. Vse odpihano in kopno.

Kar obrneva in malce zabave navzdol. Gor se pa že valijo trume ljudi.

proti vrhu Viševnika

vrh

pogled na VDV in Triglav

"prepadno" v Konjščico

Zaključiva na plaži pred hotelom na sončku & pivcu. In gledava Jakova, kako nabira kroge in podira tarče...

***

Vogel - Šija, 2.1.2015

Pa še prva turna v 2015. Kar na Šijo na Vogel, ker drugje nekega silnega snega ni.

Dopoldne že ogromno ljudi pod Voglom, parkirala sva v campu. Žagar ni narejen, je pa potegnjena široka špura skozi cel graben. Sneg odjužen, za navzdol bo treba uporabiti isto špuro.

Iz senčnega in zasneženega grabna se dvigneva na Zadnji Vogel in na sonce. Smučarjev presenetljivo malo, proga urejena, ker pa ni podlage, so hitro zunaj tudi kamni.

Tudi pogled po bohinjskih gorah razkrije, da je sneg odpihnilo - niti rušje ni pokrito, vse zeleno in skalnato. Za izven bo treba počakati obilnejšo pošiljko.

Počasi se vzpenjava ob smučišču proti Šiji (sedula ne deluje). Že na smučišču je začelo popati, strmina proti Šiji pa je postregla z neverjetnimi coklami. Pri vsakem koraku je bogato zapopalo na pse, vzpon je bil kar naporen. Povsem na vrhu sedežnice Šija pa spihano do skal. Proti Rodici tudi vse skalnato.

Smuka navzdol meni ne preveč prijetna - zvoženo, "počasen odjužen pršič", kucljasto in mehko. 

po špuri v Žagarjevem grabnu

Zadnji Vogel

proti vrhu žičnice na Šiji - hrib tisočerih cokel

Rodica je precej gola

v dolino

na vrhu nekaj celca

Taka razmera tudi čez celega Žagarja - nogam ne preveč prijazno.

Na koncu sem se pekočih nog kot firnk pripeljal po špuri do izhodišča.

No, vsaj poganjati ni bilo treba...

***

Planinca, 1.1.2015

V Novem pa takoj na sneg.

Med dunajskimi filharmoniki in skoki se "poženeva" na Planinco - po dolgem času spet s sankami.

Še vedno lepo zasneženo, cesta mehka, snežnobela.

Zaradi naporov prejšnjega leta po poti kar zakuhava.

Potem pa uživaški spust v tandemu!

Juhuhuuuu!!!

iz Drage

proti koči

Planinca #1 @2015

Aaaaa, je pasal! 

Doma je čakala jota, vsa družina zbrana, sreča in veselje...

***

"You're just too good to be true.

Can't take my eyes off of you.

You'd be like heaven to touch.

I wanna hold you so much.

At long last love has arrived.

And I thank God I'm alive.

You're just too good to be true.

Can't take my eyes off of you."

Frankie Valli and The 4 Seasons