Mal sva izbirala, a sva se odločila kar za Višarje. Obetal se je lep dan, upala sva, da ne bo preveč vetrovno (čeprav so ponoči na Kredarici izmerili rekordni sunek SZ vetra - 221 km/h in je v Badiju odpihnilo smuk za žene s ciljno areno vred). Ugodno zgodaj sva med prvimi parkirala pri mostičku, dile (skoraj) takoj na noge in po "gladki, mestoma ledeni" široki poti v breg. Hodil sem težko, očitno basket, fuzbal in turno niso najbolj kompatibilni športi... Nič ne rečem, tudi kakšen pir je bil vmes...
Skoraj pravi križev pot.
Drugače pa pot skozi graben lepo speljana, gladka, ni pa nič zdrsavalo (razen skorajšnjega kopanja v potočku ni bilo sile). Kamni gledajo ven, skozi gozd je posejano z vejicami in iglicami, pa tudi kakšni kopni odseki se že pokažejo. Snega je pač premalo.
Do vrha, kjer se odprejo lepi pogledi na Kamnitega lovca in Montaž. Ljudi zmerno, naužijeva se pogledov in potem počasi do cerkvice. Pa v Bar na frančiškanerja, potem pa že počasi v dolino...
križev pot
proti vrhu
Kamniti lovec in zadaj Viš
pogled na Montaž
vrh z Višem in Motažem v ozadju
Sv. Višarje
Smuka po smučišču ugodna, čeprav v glavnem po umetnem snegu. Za izven ni, se je pa dalo ob robovih po napluženem lepo plavati.
Fajn, pa ne vzame velik... Opoldne že doma...
***
Ni komentarjev:
Objavite komentar