Evo ga, dogodek, ki mu ni para.
S ponijem na Vršič!
Starega "Ivana" mamo že nekaj časa, letos se mu je pridružil še novi - darilni "Bogomir".
O zapletih z dobavo in požrtih živcih raje ne bi, do rojstnega dneva ga niso uspeli dostaviti. Dobila ga je par dni pred tekmo.
Brez treninga sva se podala v Kranjsko Goro. Vzdušje enkratno, nisem vedel, da so toliko ponijev sploh kdaj izdelali! Outlook je bil karnevalski, vzdušje na nekem višjem nivoju, zabava zagotovljena.
Po paradi smo se zagnali v hrib. Do Jasne z lahkoto, potem pa vse bolj pihajoče. Sam sem kar nekaj klanca prehodil, njej pa je odpadla gonilka na zadnjem, ciljnem klancu in je kar pihala od jeze. Vseeno me je nabila za precej minut! Na vrhu je bilo vse pozabljeno, uživancija in navdušenje - ker to, da bom pa kdaj s ponijem na Vršiču si pa res nisem mislil.
paket je prispel!
test drive - Ivan in Bogomir pred Hramčkom
Zebra Ivan prištartan
v pričakovanju
vsi se na ogled pokažejo
v štartni vrsti z nevestami
greeemoooo!!!
za varnost in red poskrbljeno
u izi proti Jasni
požen hudiča!
auuuu, strmo je!
še mal je treba stisnt
aaaaaa, odrešitev!!!
v cilju
skoraj 1000 nas je blo
dolgrede je bla tut težka
vodno hlajenje
drrrviiimmm
Uuu, noro! Smo zmogli. Najboljši je šel pod 45 min :O
Po objemanju in čestitanju pa v nov izziv - vožnja navzdol. Torpedo se je pregrel že po prvem klancu, bazenčki in mažoretke z vodo so prišle še kako prav. Je bilo pa kar nekaj odpovedi materiala - prelomi, počeni obroči, prekurjene bremze,...
Ivan je kljub letom zdržal vse napore (čeprav je v spodnjem delu že samomorilsko letelo), Bogomir pa je pridobil prve bojne rane.
Srečno sva pridrvela nazaj na prireditveni prostor, vase vrgla burger in zadostno količino pirov za rehidracijo, potem pa samo še - FEŠTAAAAA!!!
***
"I want to ride my bicycle
I want to ride it where I like"
Ni komentarjev:
Objavite komentar