Po zahtevnem tednu je bilo treba preluftat glavo in telo...
Obetal se je perfekten dan in z dvemi avtomobili krenemo za Tauern. Pred tunelom odvijemo na sosednjo stran Katschberga do vasice St. Peter. Tu je vse - mali parking, cerkev, gostilna in pa prava zima. Takoj od avta zarežemo v dokaj sveže pobeljen hrib - vreme šajba, sneg pa povsem suh. Fantazija.
Nekaj časa po zasneženi gozdni cesti, kmalu odvijemo desno in nadaljujemo po grebenu. Špura potegnjena, razpoloženje odlično, razgledi vrhunski.
Čez Stampatzspitz, kjer se že odpre pogled na vrh in čudovito flanko Sternspitze. Še klasična "prevara" - skozi oči se že vidimo na vrhu, noge pa morajo prebrcati še kar nekaj višincev...
Na vrhu mirno, rahla sapica in kar mrzlo. Lenobno se pripravimo in potem samo še uživancija po nezvoženem...
začetni kucelj
pravljično
prehodi na greben
na drugi strani Katschberg
po grebenu
Sternspitze se prikaže
panorama
pogled nazaj proti dolini in Katschbergu
vršno pobočje
vrh
po grebenu naprej
Wandspitze, Reitereck, Elendspitze, Ebeneck, Seemannwand, Schober,...
priprava na vrhu
širna flanka proti dolini
woo-hoo
podpisano s snežno belo
trojček
Wooow!
Smuka odlična!
Samo na vrhu malček spihano, potem pa ravno prav celca na enakomerni naklonini.
Režemo ga kot vroč nož puter!
Navdušeni!!!
Za zaključek še skozi redke macesne, pa borba z bodečo žico in drsenje po cesti do zadnjega kuclja. Razrežemo še tega, potegnemo nogce iz pancarjev in že smo za mizo v gostilni.
Weizen!
Zweizen je zrihtal "Vujo" ...
***
"I take look around
there's nothing I can see.
I think I just can't find my,
my identity"
Ni komentarjev:
Objavite komentar