Pa je zneslo tudi na Storžič.
Zgodaj se pripeljeva po dokaj razsuti cesti do Doma pod Storžičem. Ljudi še ni veliko, hitro se odpraviva po poti skozi Žrelo. Vreme ni bilo preveč vroče, vsaj na začetku se je dobro hodilo. Po prvih zajlah me je pa pobralo - vsega pomalo - pomanjkanje kondicije, glava ni bila čista, premlevanje 1000 stvari,...
V glavnem, težko sem šel, težko... Ena najtežjih letos...
skozi Žrelo
na začetku smo še skakljali
pod grebenom
greben z vrtenjem v glavi
dežela Kranjska
greben-ska
vrh
panorama z vrha - počasi nastaja gužva
sestop čez Škarjev rob
Ja, ja, muke ježeve... Potem še doooooolg (zmeraj daljši) sestop čez Škarjev rob, ki se kar ni hotel končati. K sebi sem prišel šele v Old English pubu v Tržiču ob kozarcu stouta.
Hmmmmm...
Doma sva potem potestirala še quick-grill, ki pa ni glih nekej. Vžgal se ni, sm mu moral precej pomagati, briketi pa prepojeni in so bili šnicli zelo dieselski...
Res samo za hudo silo...
dimilo se je dobro, okusi pa po naftni ploščadi
Še en teden, potem pa zasluženi dopust.
In odklop v deželi severnega sija!
Komaj čakam...
***
"Dej mi roko
pomagi skozi dan
izvleč iz mene najboljš kar imam"
Ni komentarjev:
Objavite komentar