Grizem. Grizem! Leva, desna, leva, desna, tapa, tapa... Lepo v ritmu mlinčkam navzgor in požiram serpentine. Dve tretjine mam za sabo, še mal navremo, pa smo gor. Fajn gre, trgamo! Potem pa - BAAM - telo pregori, noge odpovejo, pulz je na nivoju višincev... samo še matr do vrha.
Vršičkanje! En sam užitek ;)
Že zvečer se odločiva, da za dilo ne bo in da je treba mal potrenirat bicikl. Na Vršič, da ponoviva traso, kje se da prtisnt, kje mal zadihat, kje so za*ebani odseki...
Vreme primerno, pada ne, neke meglice se vlečejo čez Prisank, nič usodnega. Prometa skorajda ni, sama meljeva navzgor. Mimo Mihovega doma gre na svežino, od Koče na Gozdu (kjer se zadeva postavi pokonci) kipim od moči. Prehitiva otovorjeno ekipo, mimo Tonke že piham, pod Erjavčevo pa me zvizne in začne pobirat, cifre od 22 naprej niso moje srečne zgleda. Matram se, "položim" še 24-tko in potem še zaključni pesjan.
Ufff, evo me zgoraj.
M & M
spet se šlepam v zavetrju
trgamo proti Koči na Gozdu
Prisank je zaprl okno
na vrhu
Popoldne smo se regenerirali, zvečer pa u Krana pogledat "mladince".
***
"Weak as I am
Am I too much for you?"
Ni komentarjev:
Objavite komentar