Kleines Mosermandl, 26.1.2020

V soboto smo družinsko praznovali rojstne dneve (428 let je bilo zbranih za mizo :), nedelja pa je bila rezervirana za turo. Tokrat z mladinci. Kar zgodaj šibamo za Tauerntunel, odvijemo za Zederhaus in uparkiramo v Waldu. Uro smo ujeli za 5 minut, parkirali smo še čist zgoraj, potem pa se je vsulo raznoraznega pleha.

Hitro potegnemo po zasneženi cesti do planine Muhreralm. Modro nebo, sonce, razmera zgleda vrhunska, sneg pa presenetljivo suh in niti ne zelo predelan. Vzpon mine ob komentiranju razmer in včerajšnjega smuka v Kitzu. Vmes seveda ogledujemo linije, začuda sploh ne zgleda tako hudo zvoženo in razrito. Bomba bo! No, na zadnji strmini čez Urbankar se je že začelo zapirati, proti vrhu že snežinke in (spet!) difuza. Edino veter je umanjkal. Ker sta na karti z istim imenom označena dva vrhova, osvojimo oba, oba, oba.

Nebo se je medtem povsem zaprlo, tipajoče preko prve strmine. Zaradi difuze se niti naklona ne vidi, kaj šele kucljev in parkrat me pošteno strese. Potem po krasni flanki do planine ujamemo še celca, mehkobo, mal skorje, uležan pršič in skozi macesne še par špricajoče-pršičastih zavojev za češnjo na torti (drugač je bla ananasova, a to je že druga zgodba ;)!

Super smučarija! Še cesta dolvn in smo pri avtih - samo čudimo se lahko, do kam je vse zaparkirano...

na planini se odpre pogled

šikana na cesti

 

krasna razmera

četica

še je prostor za podpise

krnica Urbankar

pogled nazaj v dolino

mladinci in "mladinci" potegnejo

mi zadaj pihamo

eden izmed vrhov

pogled na tavelk Mosermandl

priprave

ogled linije

edina smučarska 

 

tko to zgleda

Presenetljivo dobra smučarija - če ne bi bilo toliko difuze, bi bilo prav super. No, zadovoljni smo bili tako ali tako. Kljub slabi zimi z zelo malo padavinami, se najde razmera. 

Vse skupaj smo to sezono naturali že več kot 18 vertikalnih kilometrov, kar je pa tut kr gut. 

Kris gut ;)

Zvečer pa drama na Jezeru s Tarasom...

***

"Ona sanja"

Dan D

Romatenspitze, 19.1.2020

Plan je bil: "v soboto počijemo, čez noč ga bo 15-20 vrgwo, v nedeljo pa vremenska luknja glih nad Mallnitzem - in grrrremooo!"

Sanja svinja o...

Pa lepo po vrsti. V soboto sem se prvič v 2020 zares naspal, potem sem se vrgel v kuharijo. Preživeli smo fajn družinski dan, edino, kar sem zmogel, je bil popoldanski Smoki. Pa še to sem imel komplet južno v grlu. Ne sedejo mi tele po-kosilno popoldanske... Sledilo je še sportsko popoldne (smučanje, teki, skoki, rokomet), potem pa še kulturno-umetniško v gledališče. Zvečer pa dilce napedenat in zgodaj spat.

V nedeljo v soju noči že šibava za Mallnitz. "Al Romaten, al pa Gajzl, al pa še kej!" - bomo vidl. No, snega na parkingu (na začetku ceste do Jamnigalma) je le par cm. "Bo pa gor več" - upanje umira zadnje. Nekaj avtomobilov je, par Slovencev in Avstrijci. Po speglani sankaški cesti v rahlem drncu navzgor do zgornjega parkinga. Tu se pred tablo odločava, ali bi šla na Romaten po J flanki - pogledat ali so živali še živčno razrvane in preplašene zaradi zadnjega obiska "huliganov" ;). 

Raje se odločiva za klasiko. Že pod KmetaPetra kočo je sumljivo pihalo, malce je naletaval sneg. Hodilo se je ok, ponekod nov sneg (par cm), ponekod povsem spihano. Ujameva skupino Avstrijcev z vodičem in se prepustiva udobju frišno potegnjene špure - sneg namreč z višino kar solidno narašča. Piha pa že grozovito, poleg tega naletava sneg in sunki vetra ti snežinke sipajo točno v oči. Turamo navzgor, večinoma sama belina, ko se malo odpre uzreva še kakšno postavo. No, vodič 100vm pod vrhom ustavi, vsi dajo dile dol in peš do vrha!? Huh. Mi se ne damo, spogledamo se z enim našim parom in poševno zarežemo nekam, kjer smo menili, da bo vrh. Videlo se namreč ni prav nič, veter ne pojenja (oz. se krepi), greben in vrh le slutimo. Zdaj gazimo mi, dečva se potem čist strga s ketne (navzgor!) in udane diagonalo povsem do vrha. Prvopristopnica, vsa čast!

po sankaški cesti proti planini

WinterRuheZone (za tiste, ki so pri zavesti ;)

PeterBauer hutte - vidi se ne, pihalo je pa že močno

ko se je na trenutke odprlo, si uzrl še ostale

"a se mo zej tkole valal?" in dečva potegne naprej

prvopristopnica

oooo, kako ga je medlo

No, nekako se urihtamo, čeprav me je zeblo ko psa. Rokce so mi primrznile takoj, očala neuporabna, v pancarjih ledenica. Zategnemo in prve metre previdno tipajoče ob špuri. Z očmi polnimi snežink se odločim in odpeljem. Saj vidi se nič (pol se tut ne more nič zgodit), pela pa vrhunska! Zaradi difuze je bilo treba ustavljati vsake 30m - ampak smučarija pa blizu idealne! Sneg suh, pršič do kolena, šprica, plavamo. Če bi bila vidljivost malo boljša, če ne bi pihalo, če ne bi bil čist pomrznjen, če ne bi imel krvavih oči, ... če, če, če.

Odpeljali smo najboljše možno, kar se je v danih razmerah dalo.

100% snežno beli!

spredi

zadi

Ouuu, vrhunsko. Od koče je bilo potem spihano in rukajoče, po cesti pa v pozi zastreljenega kavboja - samo čakaš, da se neha. Ni me še tako zeblo na turi! Spodaj sem čist pomrznjen celo odbil ponujeno pivo v koči (vse je enkrat prvič)!

Uff, v avtu sva našponala gretje, meni so se nogce odtajale šele v Spittalu...

"Je snih, je - sam ne pr ns!"

***

"Dej dej snih zej!

Jebeš pumlad dej zej snih!

Kipn ga en metr zej snih snih snih snih!

Moje sneške toje sneške

super sanke tralala

če ga manka nam se sanka

kuhan vinu nam ga da

Zakua ni snih ciu lit (ciu lit)

kua je glup ta svit (ta svit)

jest čem bit eskim (eskim)

snih na smi bit sam pazim!

Moje sneške toje sneške

super sanke tralala

če ga manka nam se sanka

kuhan vinu nam ga da

Ris ni lipa če ni sniha

prid ablak kipn ga

če se u pismc kej na rima

je zatu ka ni sneha

Moje sneške toje sneške

super sanke tralala

če ga manka nam se sanka

kuhan vinu nam ga da."

Oda Snihu

   

Preber, 12.1.2020

Lepo vreme vztraja že skoraj cel mesec, snega sicer ni, naju pa še močno drži. Z ekipco spet napademo k sosedom, čez Kačija do Prebersee. Dooolg hrbet Preberja opazujemo že iz mrzle doline, pri gostilni ujamemo še zadnji parking in hajdiga z množico navzgor. Za ogrevanje po cesti, pri zadnjih bajtah nataknemo srenače, potem pa ena sama diagonala navzgor. Res doooolga flanka. Trda, pomrznjena, nekje poledenele plate. Pa mravljišče turašev.

Vrh je klasično "tam zadaj", no, ko smo gor nas pričakata klopca in iglu. Vrhunsko. Razgledi pa spet mogočni na vse strani.

doooolg hrbet Preberja

tle že srenači pojejo...

...in v kolonci

mravljišče (za dobre oči)

tut mi smo del mravljišča

zraven fletni kuloarčki

(pred)vrh

še mau

razodetje

panorama

kar nekaj se nas sonči

ljubitelji oblin :)

Que pasa? El Condor! 

sinhrona eleganca na trrrrrdi podlagi

Ja, pri igluju smo se kar nekaj časa zadržali. Potem se pripravimo in zarežemo. Vršnih nekaj metrov previdno, ker je polno skal. Potem pa trrrrda, ampak res TRRRRDA flanka. Odjenjalo spet ni prav nič. Trdo, zrito, dile ječijo & ropotajo, stegna se pregrevajo...

Grem čist na desno, na rob, kjer ni zvoženo. Gladko, ampak ledene plate. Zarežem, brzina narašča, telo zdrži, material pač ne. Odtrga mi dilo in kot pingvin se ene 30m peljem po trebuhu, Huh, ustavil sem se, pa tudi dila je obstala. Sreča spremlja hrabre. Zapnem & zategnem okovje in nazaj na zvoženo. In malo bolj turistično proti dolini...

Na koncu še preža po zasneženi cesti, skoraj do šanka. Enga skipamo na ck, potem pa še enga rauhnemo v dolini. Uuuuu, smokin' :)  

enga smo rauhnili

Krasen dan!

*** 

Pre-bbbbb b-er

"Sliptu wiptu waptu slidam"

"Fire me fire me fire me fire baby

fire me fire the sky"

Miladojka Youneed

Sternspitze, 11.1.2020

Po vrnitvi iz divjine sva morala formo potrditi še doma. No, pri sosedih, saj pri nas snega skorajda ni. 

Najprej zjutraj presenetiva "gruzijske" kolege z lunch-paketi, potem pa brez informacij o razmerah kreneva "nekam okol tunela" in po poti opazujeva flanke. Žal, vse zelene. No, pred tunelom se spomniva na Sternspitze, ki tako kot pri nas Rodica, nikoli ne razočara. Odvijeva z autobahn-a in uparkirava za cerkvijo. O, lejga en KR je že tle - no, registrska je bila Krapina ;) Zgleda so še Hrvati začeli turat, morš mislit...

Začetna strminca ni obetala, vseeno se preko trav prebijeva do zaledenele ceste. Jedva gre s smučmi. Proti planini se odeja odebeli, na grebenu pa je že trdo, poledenelo, spihano. Pod neskončno piramidasto streho Sternspitze natakneva srenače, vzameva doping in grizeva strmino. Snega minimalno, pa še to res trdo in spihano. Na vrhu se veter umiri, midva tudi - nikjer nikogar, dan pa bogovski.

Pripraviva se, odjenjalo ni niti za milimeter in po trdem ropotamo s plohi proti bajtam v dolini. Woo-hoo, šiba!!!

tole je cilj

lunch-paket by Svaneti

začetek zgleda ubogo

cesta glih za glih

na planini ga je malo več

smerokaz po grebenu

tu je bi zadnji čas za srenače...

...in grizemo

utrinek 1

utrinek 2

razsežnosti vršne piramide

proti vrhu že travca zori, že travca zori prav zares

panoram-ska

super G

v dolino

razsežnosti flanke

podpisano s snežno belo

še zadnja travnata strminca

No, sej smučat se je kr dalo, čeprav je bilo trdo. Proti dolini celo nekaj odjuženega, skozi gozd sva našla žleb z mehkim snegom. Potem v preži po cesti, ki pa je zaprta zaradi podrtih dreves. Šlo je z enim snemanjem smuči (resda 3 kilometrskim ;)

Na koncu sva presmučala še zadnje travnato pobočje in z najboljšim prjatlom (Union) počakala sončni zahod. Krasno!

Kondicija je, Svaneti-hype še drži, zadevo sva pojedla za šalo!

***

"Kakor da svet pred mano leži, 

čas je zdej na moji strani

dogajajo se le dobre stvari, 

čutim, da nocoj sem

superboy – super – superboy"

Zablujena Generacija