Plan je bil: "v soboto počijemo, čez noč ga bo 15-20 vrgwo, v nedeljo pa vremenska luknja glih nad Mallnitzem - in grrrremooo!"
Sanja svinja o...
Pa lepo po vrsti. V soboto sem se prvič v 2020 zares naspal, potem sem se vrgel v kuharijo. Preživeli smo fajn družinski dan, edino, kar sem zmogel, je bil popoldanski Smoki. Pa še to sem imel komplet južno v grlu. Ne sedejo mi tele po-kosilno popoldanske... Sledilo je še sportsko popoldne (smučanje, teki, skoki, rokomet), potem pa še kulturno-umetniško v gledališče. Zvečer pa dilce napedenat in zgodaj spat.
V nedeljo v soju noči že šibava za Mallnitz. "Al Romaten, al pa Gajzl, al pa še kej!" - bomo vidl. No, snega na parkingu (na začetku ceste do Jamnigalma) je le par cm. "Bo pa gor več" - upanje umira zadnje. Nekaj avtomobilov je, par Slovencev in Avstrijci. Po speglani sankaški cesti v rahlem drncu navzgor do zgornjega parkinga. Tu se pred tablo odločava, ali bi šla na Romaten po J flanki - pogledat ali so živali še živčno razrvane in preplašene zaradi zadnjega obiska "huliganov" ;).
Raje se odločiva za klasiko. Že pod KmetaPetra kočo je sumljivo pihalo, malce je naletaval sneg. Hodilo se je ok, ponekod nov sneg (par cm), ponekod povsem spihano. Ujameva skupino Avstrijcev z vodičem in se prepustiva udobju frišno potegnjene špure - sneg namreč z višino kar solidno narašča. Piha pa že grozovito, poleg tega naletava sneg in sunki vetra ti snežinke sipajo točno v oči. Turamo navzgor, večinoma sama belina, ko se malo odpre uzreva še kakšno postavo. No, vodič 100vm pod vrhom ustavi, vsi dajo dile dol in peš do vrha!? Huh. Mi se ne damo, spogledamo se z enim našim parom in poševno zarežemo nekam, kjer smo menili, da bo vrh. Videlo se namreč ni prav nič, veter ne pojenja (oz. se krepi), greben in vrh le slutimo. Zdaj gazimo mi, dečva se potem čist strga s ketne (navzgor!) in udane diagonalo povsem do vrha. Prvopristopnica, vsa čast!
po sankaški cesti proti planini
WinterRuheZone (za tiste, ki so pri zavesti ;)
PeterBauer hutte - vidi se ne, pihalo je pa že močno
ko se je na trenutke odprlo, si uzrl še ostale
"a se mo zej tkole valal?" in dečva potegne naprej
prvopristopnica
oooo, kako ga je medlo
No, nekako se urihtamo, čeprav me je zeblo ko psa. Rokce so mi primrznile takoj, očala neuporabna, v pancarjih ledenica. Zategnemo in prve metre previdno tipajoče ob špuri. Z očmi polnimi snežink se odločim in odpeljem. Saj vidi se nič (pol se tut ne more nič zgodit), pela pa vrhunska! Zaradi difuze je bilo treba ustavljati vsake 30m - ampak smučarija pa blizu idealne! Sneg suh, pršič do kolena, šprica, plavamo. Če bi bila vidljivost malo boljša, če ne bi pihalo, če ne bi bil čist pomrznjen, če ne bi imel krvavih oči, ... če, če, če.
Odpeljali smo najboljše možno, kar se je v danih razmerah dalo.
100% snežno beli!
spredi
zadi
Ouuu, vrhunsko. Od koče je bilo potem spihano in rukajoče, po cesti pa v pozi zastreljenega kavboja - samo čakaš, da se neha. Ni me še tako zeblo na turi! Spodaj sem čist pomrznjen celo odbil ponujeno pivo v koči (vse je enkrat prvič)!
Uff, v avtu sva našponala gretje, meni so se nogce odtajale šele v Spittalu...
"Je snih, je - sam ne pr ns!"
***
"Dej dej snih zej!
Jebeš pumlad dej zej snih!
Kipn ga en metr zej snih snih snih snih!
Moje sneške toje sneške
super sanke tralala
če ga manka nam se sanka
kuhan vinu nam ga da
Zakua ni snih ciu lit (ciu lit)
kua je glup ta svit (ta svit)
jest čem bit eskim (eskim)
snih na smi bit sam pazim!
Moje sneške toje sneške
super sanke tralala
če ga manka nam se sanka
kuhan vinu nam ga da
Ris ni lipa če ni sniha
prid ablak kipn ga
če se u pismc kej na rima
je zatu ka ni sneha
Moje sneške toje sneške
super sanke tralala
če ga manka nam se sanka
kuhan vinu nam ga da."
Ni komentarjev:
Objavite komentar