Še malo sva šla spoznavat Jelovico. Tudi, če rečeva "u izi", že najdeva način, da si turo popoprava.
Sobotno popoldne je bilo vroče, sva komaj čakala, da sva prigonila do hladu in sence pri vzponu na Talež. Potem naprej mimo Goške (tu je zraslo precej hiš) in v hladu smrek vse do Vodiške. Vse mirno, nekje nabija muzika, vmes piknikirajo ljubitelji APN4. Pri koči se malo razgledava, tokrat ne greva dol na kamnolom, ampak naprej proti Jamniku.
Takoj za kočo se močno postavi pokonci - sva že tišala. Potem pri kažipotu levo na stezico. Razgibana pot vodi po grebenu - ker imava makadamkarje, ne pa grebenkarje, sva kar nekaj časa nosila in tišala.
Za kratko pavzo poskrbi klopca nad izpostavljeno pečino. In roji mrčesa. Potem pa spet kolo na rame in naprej. No, končno ujameva makadamsko cesto, juhu, samo še dol. Hjaa... Pri tabli Meta-tehnika odvijeva desno, spet v hrib? In to kar nekaj časa??
Smer je bila že dokaj čudna, še vedno sva na grebenu Jelovice, Jamnika se ne vidi. Potem pa iznenada asfalt, par ovinkov in že sva pri Bičkovi skali. Aha, nad Dražgošam - kar dobro sva podaljšala.
Še mal matranja navzgor proti Jamniku. Tu zagledava tablo Meta-tehnika. Aha!
Na srečo je sledil le še spust proti domu. Pa še savski pesjan za konec.
In je bilo spet jurja štirsto višincev :)
tole je bil plan
ampak najprej ribce
Goška ravan
naš Martinček
za Vodiško se je postavilo pokonci
lepote grebenčkanja
počitek z razgledom
od kje sva prišla
Bičkova skala
Ni komentarjev:
Objavite komentar