Razmere so izvrstne, komaj sva dočakala vikend. Šibava na Zelenico - najhitreje dostopna in neomejena izbira snežne zabave.
Ob 8h sva na mejnem prehodu, parkirišče že povsem polno(!), po pobočjih pa se valijo neverjetne množice. Noro. Vreme se počasi odpira, obeta se res lep dan.
Postaviva se v kolonco in strumno po bivšem smučišču. Precej jih je že v Šentancu, grape so polne. Midva pa mimo bajte in naprej za Suho ruševje. Tu se množice razkadijo, no, še vedno nisva sama.
Špura skozi gozd malce poledenela, ob rahlem zdrsu sva ukrivila palico, ki pa se na srečo ni zlomila. Na strminci nad balvanom je sneg že malo odpustil, mogoče celo kak cm poprha. Se fajn hodi. Ko pa zlezeš do vrha se odpre čudovit pogled na zatrep Suhega ruševja s fotogeničnim korenjakom Zelenjakom na koncu.
Po dolgi prečki do konca, na levi vseskozi pogledujeva na grape Vrtače. Proti koncu, ko se začne teren postavljati pokonci, je zelo trdo. Mal kolebava, ali se pognati v Y, a na koncu greva samo do rame pri Zelenjaku. Srenači tu pridejo zelo prav, je kar trdo in zglajeno.
Ko nekako priborbam do vrha, mi v trenutku nepazljivosti vzame dilo, treščim ob tla z nosom naprej. Zabliska se mi, moment kasneje že drsim po pobočju. Sicer se vse odvija počasi, a ustaviti se ne morem. Med tjulnskim drsenjem puščam kri in poberem še punco. Ustaviva se v napihančku kakih 20m nižje. Huh.
Iz nosu krvavim kot zastreljen gams. Rdeč štrajfn tudi lepo označuje "prevoženo" pot.
Malce traja, da se zberem, potem pa še enkrat do vrha in bolj koncentrirana priprava.
Ja, dovolj je le trenutek nepazljivosti, pa si pečenka! Medium-rare.
Mal se okrepčava, uživava na soncu, nos poflajštramo in odpeljeva v dolino. Na vrhu je trrrdo in ropota, iščeva zavoje po napihančku. Potem pa pod pobočja Palca, kjer je že odjenjalo in lahkotna pela do izteka krnice.
Še malo rodea skozi gozd (ni sile) in že sva nazaj pri bajti...
jutro na Zelenici
tako to zgleda pod Šentancem
proti Suhemu ruševju
nad balvanom
zatrep Suhega ruševja
proti Zelenjaku
obvezni liki v strmini
(tu sem se malček kasneje dričal po nosu)
Vrtača
pogled nazaj - levo Vrtača, na sredini Zelenjak, desno Palec
odjenjana strminca nad balvanom
Huh, fajn smučarija. Nos se mi malo oglaša, ampak ni hujšega. Kumara pač ;)
Pri bajti se ustaviva, prava plaža - teraso so tu že odprli in stavijo na masovko!
Noro. Po pobočjih Begunjščice pa vse leze in gomazi.
Na sončku stisneva enega za pogum, potem pa dolvn po smučišču. Tu je v bistvu najslabši del - pobočja so v globoki senci in je trdo, zaradi ogromnega obiska pa je tudi vse zdrsano. Se pa pripelješ do avta - spodnji del je živ led (tu bi zdrsaval tudi Kranjec), ampak bolje to kot pešaka z dilami na rami...
***
"Zakrivljeno palico v roki,
za trakom pa šopek cvetic,
ko kralj po planini visoki
pohajam za tropom ovčic."
Ni komentarjev:
Objavite komentar