*** Izpostavljeno ***

Svaneti, 28.12. 2019 - 4.1.2020

Dolgo pričakovana pustolovščina se je končno začela. Po stresnem decembru smo odpotovali nekam daleč, nekam drugam, nekam, kjer se je čas...

28.4.21

Slavnik, 28.4.2021

Glede na čudno aprilsko vreme se odločiva za bicikle. Bolje, da naju moči na kolesih kot na dilah. Sicer je napoved za Primorsko kazala dopoldansko vremensko luknjo - no, izkazalo se je, da sva celotno turo opravila v suhem - namočil naju je samo pir v Slopah :)
Po Primorki se voziva in čudiva nepretrgani koloni tovornjakov na voznem in odstavnem pasu. Kot Trst-Benetke! Končno odvijeva v Kozino in si oddahneva. Do OŠ Hrpelje, tu pa zajahava bicikle in proti Slavniku. Pot se že takoj kar strmo vzpne! Na prvem odcepu naju navduši ime "gore" - Miška šloga :)  --> Mišja šoga - Hrpeljska gora (737m). Mal tišiva, vrh osvojiva peš (je bilo precej gosto in neprebojno). Na vrhu pa - MORJEEE! Po dolgem času zaprtja med hribe solzne oči uzrejo morje.
Nadaljujeva do makadamske ceste proti Slavniku, fletna zložna pot. Vse lepo označeno, se vidi, da nismo na Gorenjskem, kjer tudi z markacijami šparamo. Ob cesti leži kar nekaj odvrženih odej in oblačil - očitno begunska pot še laufa... Lagano se pripeljeva do planine Jegno, tu se pa postavi pokonci. Meljemo na vrh grebena. Kmalu uzreva Grmado in najin cilj Slavnik. Vreme je ok, pada ne, diši morsko, super je. Zapeljeva se na Mali hrib na čudovite razglede naše in "naše" obale. Mal posediva, uživava.
Potem še do stolpa na Slavniku, pod kočo osvežitev in potem "very bumpy" navzdol v Skadanščino...
Ska Ska-danščina :)

cilj - Slavnik

začetek iz Hrpelj

najboljše odločitve so instinktivne - Miška šloga :)

gosta postavitev

nikjer nikogar

pogled proti Slavniku

morjeeee!!!

naprej proti planini Jegno

pihamo nad planino

na cesti proti Slavniku

Mali hrib (969m)

pozerja

Slavnik (1028m)

spust v Skandanščino

pogled nazaj iz Materije

zaključek po cesti - se je že temnilo, padalo še ni

Ja, precej sva poskakovala navzdol. Slika se je tresla, sem spregledal par kamnov in so bile kar akrobacije. Ko prideva na asfalt, se zapeljeva preveč navzdol, mal nazaj gor in potem izbirava približno smer za Kozino po številnih gozdnih poteh in kolovozih. Super je, ne srečava nikogar.
Tudi vreme je bilo v bistvu izvrstno, ni padalo, pa tudi sonce ni nabijalo.
Lepi kraji, lep izlet. 

Za zaključek greva pogledat, kva dogaja v Slopah - hja, oštarija je zaprta, se morava samopostrežno odžejati kar na kamnitem zidu.
Potem pa počasi proti domu - ker se nama ne mudi, greva po "ta stari", čekirat Postojno (vse drugače, predvsem pa so se šoping-centri neverjetno namnožili). Pobegneva na burger (bil je hood), skočiva še na obisk na Mesarjevo, pol pa počasi nazaj na Gorenjsko... Vzelo je za cel šiht + par nadur užitkov ;)

***

"Pizda sn že star,
smrdim po bednih odločitvah
in po starem piru"
Alo!Stari  
    

Ni komentarjev: