Pa še eno turistično ureževa!
Suho ruševje.
Zjutraj se u izi skobacava iz postelje, pripraviva zajtrk, napokava in na Zelenico. Fajna muska naju spremlja celo pot. Tri v vrsto so Velveti :O
Privijugava do tunela, začuda še ni povsem zabito, po dolgem času se uparkirava na etaži za "ta hitre". Ko sva se pripravljala, sva spoznala, da je treba pripeljat kar v pancarjih in potem samo še stopiš v dile in odbrziš. Za zapomnit ;)
Dan je čudovit, meljeva po bivšem smučišču, ki je vrhunsko popeglano. Do bajte, potem pa mal gor-dol skozi gozd do balvana in v višje nadstropje. Tu je bilo že precej odjuženo, sonce se kar dobro upre.
Odpre se pogled po krnici - snega sicer ni veliko, ga je pa povsem dovolj. Zgleda super. Mašina se ogreje (pa ne moja!) in spet se ponavlja zgodba zjutraj slišanega komada - Waiting for my man...
Še doolga prečka in zadnja strminca (s srenači). Woo-hoo, krasn je!
popeglano proti Centralni
bajta in nad njo Vrtača
grape Begunjščice
Suho ruševje z Zelenjakom v sredini
prečka
zadnja strminca
pogled iz štartne hišice
kot avion!!!
Razmera super, popeglano in grabežljivo. Super pela.
Odpustilo ni kaj dosti in je fajn grabilo.
Nad balvanom par maslenih zavojev, dokler ne prideva v gozd.
Sledi nekaj prebijanja do bajte (tu ponekod snega že zmanjkuje), potem pa izvrsten carving do avta. Pobočja Zelenice so že celo sezono vrhunsko speglana.
Izvrstno.
Na klopcah butneva osvežilnega, potem pa zavijajoče domov.
Še 12 ni pa sva že vse opravila. Zelenica je res vrhunska!
***
"I'm waiting for my man"
Ni komentarjev:
Objavite komentar