Soriška planina, 25.6.2022

 Ni lepšega kot na državni praznik pokuriti še zadnje državne bone. Verjetno se je to zgodilo zadnjič...

Se nama že nekaj časa dopade nova bajta in camp na Sorici, pa je bilo treba pogledat. Pa še prijetno hladno je bilo - prava osvežitev, ko zvečer ob piru kar ogrneš dolg rokav ;)

No, nismo samo sedeli, smo tudi gonili. V soboto smo ga najprej tišali po smučišču, potem pa po makadamu mimo stare kasarne, polne ovc, do vrha Možica. Dan krasen, enako tudi razgledi. Potem pa lep spust po klasiki v Podbrdo. Nazaj je bilo malo bolj na trmo, ampak je šlo. 

Naslednji dan pa zadaj za Šavnikom do Lovske koče, kjer gre fletna singlca... Takoj od koče je za najin nivo prezahtevno, sva šla peš, potem pa en sam užitek povsem do Podbrda (spet). In nazaj - hrib z vsemi odseki je že dobro poznan . Saj ne vem, je to bolje ali ne - točno veš, koliko še imaš...

tamau Kicbil

stara mulatjera proti kasarni

moderna pastirica

železna kupola na vrhu možica

od kje prihajamo in kam gremo

krasni pogledi na Grapo

lepo je speljana

smisel življenja - ležanje v mreži med dvemi drevesi...

naslednji dan bolj orto spust

spodnji del

mekanikal išjuz

spet smo tle

(in nč nm ne manjka ;)

Ja, krasen vikend. 

Zaokrožila sva ga spet z osvežitvijo v Bohinjskem...

***

"Wish you were here"

Larkin Poe (cover)

U Bohn se kopat, 19.6.2022

 Vroče je, pa se pejmo mal u Bohn kopat.

Ker drugače ne znava, je spet izpadla kar epska. Na kvadrat.

V jutranjem hladu mimo Taleža, na zadnjem ovinku pred Goško pa desno in v klanec vse do odcepa za Babji zob. Kolesariva visoko nad Sotesko, sama, prfektno. Medvedov ni, volkovi so drugje, rise smo iztrebili... Še zajci so šli na dopust, očitno.

Rahel spust proti Rovtarici, potem pa tresoče do odcepa za Sorico. Tu naja pričaka še 4km vzpona. Do medveda ;)

Da ne bo vse tako običajno, greva navzdol proti Nemškemu Rovtu malo bolj raziskovalno. Lep makadam se serpentinasto vije navzdol in ravno premišljujem, koliko imamo v bistvu nekih gozdnih poti urejenih, ko se zadeva nenadoma neha. Klasični zatrep in obračališče za spravilo lesa. Hmmm...

Naprej ne gre, naravnost dol je zaraščeno in strmo. Hja, kakšen kilometerček goniva nazaj v hrib. Grrr...

Potem zapaziva table za Juliana Trail, se razume, da bomo tu probal. Pot je precej zaraščena, tišiva in nosiva. Sonce žge, sva se pa precej najedla divjih jagod, ki jih je bilo v izobilju. Že to pove, da pot nima ravno nekega obiska...

Kakorkoli, pridrvariva do Nemškega Rovta in v izogib "presenečenjem" kar po cesti do Jezera. Hiter skok v mokro osvežitev. Pašeeee!!!

Rovtarica

"Medveda vidu!!!"

mahlzeit

...in že drvarimo

Juliana trail

osvežitev na vidiku!

"Kure vidu!"

Je res pasal! 

Potem še u Fužino do bajte pogledat, preštet kure in bučke in nazaj. Ja, kje drugje kot spet v hrib, čez Pokljuko. Vse skupaj se je nabralo 100km in 2.400 višincev.

"Neb vrjeu, ampak tale kopane človeka kr zmatra!"

☺

ruta

***

"Can you feel it, see it, hear it today?

If you can't, then it doesn't matter anyway

You will never understand it, 'cause it happens too fast

And it feels so good, it's like walking on glass

It's so cool, it's so hip, it's alright

It's so groovy, it's outta sight

You can touch it, smell it, taste it, so sweet

But it makes no difference 'cause it knocks you off your feet"

Faith No More

Baška grapa, 12.6.2022

 Aha, goni pony filing še kar drži. Ker imava potujočo hiško vedno napokano (dopolnjujeva samo zalogo pirov in Nutele ;), sva namestila še bicikle in že drviva po dolini Šentflorjanski. U Gorenjo vas. Se spomnim še iz časov basketa, da je bilo to nekje Bogu za hrbtom, tekme pa vedno trde in naporne.

Sedaj je vse drugače, še cesto so poštimali.

Uparkirava pod štadionom (atletika dogaja!) in takoj zajahava. Mimo Hotavelj (cesta začuda asfaltna, ne marmornata?) in Podgore. Počasi se že začenjamo vzpenjati. Trebija, Sovodenj. Mlinčkava v lep dan. In pihava...

Še strm zaključek in že sva na Kladju. Prvič z biciklom. Pa se mi ni zdel tako hud. 16km se je nabralo, sedaj pa še ovinkasto navzdol. Ful gas  - kot pravi Sin vetra...

S polno petardo priletiva v Cerkno in se komaj ustaviva pri štacuni, da se mal okrepčava. Podobnikov ni na spregled, naju pa čaka še nekaj brcanja...  Pred Baško grapo (iz naslova) sva imela v planu podelati Kladje iz obeh strani in vmes potegniti še do Franje.

Prilezeva tako do klanca pred odcepom za Bolnico Franjo. Cesta zaprta - valjda, napovedan je koncert Kombinatk!!!

Z bicikli na prizorišču ravno ujameva tonsko vajo. Ker je časa še dovolj, potegneva naprej v hrib vse do smučišča Cerkno. Obrneva, pri Franji parkirava kolesa, ubodeva majčko in se potolaživa z Zajcem. Prvi se je kar razlil, "sm mogu koj šenga!". In vse je bilo pripravljeno za koncert...

Kladje z Gorenje vasi

izi-park @Franja

proti smučišču

lepšega imena za počitek na vrhu hriba si ne moreš želeti ;)

Zajc ti da kriiiila

"Proletarci vseh dežel..."

že dons gremo v napad!

Vrhunski dogodek!

Potem je bilo treba še nazaj. Klanec se mi je iz Cerknega zdel precej daljši in strmejši. Leta? Kakorkoli, pripihala sva do vrha. Še dolg spust do avtomobila in novim pustolovščinam naproti...

Kladje še iz Cerkna

"U Hrapa, na hre dš!" 

Utaboriva se v kampu Šorli - umirjeno, prijazno, domače. Za regeneracijo se potolaživa s kozarčkom (dvema, tremi,...) domačega. Pa hitro spat.

Naslednji dan spet šajba, midva pa po trasi Koritnica - Rut - Stržišče - Kal - Kalarsko sedlo - Podbrdo. Krasna tura, razgledna, lepo speljana. Takih lepot se človek naužije le v Grapi. "Če na hre dš" seveda...

Strava je prijavila "max effort" ;)

Rut

vaška lipa @Rut

cerkev v Stržišču

proti Kalarskem sedlu

The Bambi molesters?

Mal sva se seveda (kot vedno) lovila na razpotjih, mal lutala, nadlegovala bambije in končno strmo uletela v Podbrdo. Tu sem jaz odvil po avto, punca pa še gasa na Petrovo brdo. Huh! #imase-možese

Vročina je bila že peklenska, poberem jo pri gostilni in avtomobilistično odvijugava do Sorice. 

Tu je pa res zapasal...

fokus na Sorici

ruta čez Rut-Stržišče-Kal-Kalarsko sedlo-Podbrdo-Petrovo brdo

(1.400 višincev)

    Super vikend, pa še bone sva ponucala!

***

"A hreva u Hrapa? Ne, k hre dš!"

Timix

 

Soča in Mangart, 5.6.2022

Aaaaaa, zabava v Čezsoči pri Prijonu je bila "potapljaška". Čist mal je manjkal, pa bi še iz pokala pil. Še Police so pasali, čeprav nikoli nisem bil ljubitelj...

Naslednje jutro je bila poleg nog trda še glava. Za kolo ni bilo variante, rit se je bunila še preden sem se poskusil usesti na bicikl. Bomo šli na en izi sprehod, da mal raztegnemo nogce... Smrklja pa čist divja (še kar!) in se je zapeljala nad Strmec do mostu, potem pa s ponyjem v hrib. Še na Mangart! Noro!!!

Mi počasi pofruštkamo (no, eni so že v mraku krenili na Svinjaka, ka-ka-kapo dol), se zategnemo do Trente in v hladu stopicljamo po Soški poti. Sonce je pripekalo, z mislimi sem bil pri premagovanju klanca na Mangart (sploh zgornje polovice, ko se "odpre"). Občudovanja vreden podvig!

Kuhalo je tudi nam, vmes smo se ustavljali in hladili v Soči. Pot je fletno speljana, se pa kar vleče (sploh če že štartaš s trdimi nogami). Na koncu je to "raztezanje nogc" trajalao 20km in skoraj 7 ur hoje :O

Ni treba imeti veliko domišljije, da ugotoviš, da so noge na koncu bolj trde in otečene kot na začetku.

Smo pa zmogli! In se potem družno vrgli v Sočo pri Prijonu.

Mrrrzzzwaaaa!

"U Soč so noži!!!"

fešta pri Prijonu - prišli so tudi Policaji

naslednje jutro - klanec ni nič krajši in nič bolj položen

samo škripanje pedal...

tunelčki, kaverne...

proti vrhu

snežno bela osvežitev

woo-hoo! Pogled na Belopeška jezera

požen hudiča... na Mangart :)

še vratolomni spust...

medtem ekipa C prodira po Soški poti

krasna si, bistra hči planin!

vroče je pa blo, vroče

"Ajga, as kej kač vidu??"

na koncu smo hladili nogce in se vrgli med tisočere nože

tale je pa sedu

Fajn!

Pred nevihto pa nazaj čez Predel proti domu s polno torbo spominov, lovorik in prešvicanih cunj :)

***

"De do do do de da da da

Is all I want to say to you"

The Police