Vroče je, pa se pejmo mal u Bohn kopat.
Ker drugače ne znava, je spet izpadla kar epska. Na kvadrat.
V jutranjem hladu mimo Taleža, na zadnjem ovinku pred Goško pa desno in v klanec vse do odcepa za Babji zob. Kolesariva visoko nad Sotesko, sama, prfektno. Medvedov ni, volkovi so drugje, rise smo iztrebili... Še zajci so šli na dopust, očitno.
Rahel spust proti Rovtarici, potem pa tresoče do odcepa za Sorico. Tu naja pričaka še 4km vzpona. Do medveda ;)
Da ne bo vse tako običajno, greva navzdol proti Nemškemu Rovtu malo bolj raziskovalno. Lep makadam se serpentinasto vije navzdol in ravno premišljujem, koliko imamo v bistvu nekih gozdnih poti urejenih, ko se zadeva nenadoma neha. Klasični zatrep in obračališče za spravilo lesa. Hmmm...
Naprej ne gre, naravnost dol je zaraščeno in strmo. Hja, kakšen kilometerček goniva nazaj v hrib. Grrr...
Potem zapaziva table za Juliana Trail, se razume, da bomo tu probal. Pot je precej zaraščena, tišiva in nosiva. Sonce žge, sva se pa precej najedla divjih jagod, ki jih je bilo v izobilju. Že to pove, da pot nima ravno nekega obiska...
Kakorkoli, pridrvariva do Nemškega Rovta in v izogib "presenečenjem" kar po cesti do Jezera. Hiter skok v mokro osvežitev. Pašeeee!!!
Rovtarica
"Medveda vidu!!!"
mahlzeit
...in že drvarimo
Juliana trail
osvežitev na vidiku!
"Kure vidu!"
Je res pasal!
Potem še u Fužino do bajte pogledat, preštet kure in bučke in nazaj. Ja, kje drugje kot spet v hrib, čez Pokljuko. Vse skupaj se je nabralo 100km in 2.400 višincev.
"Neb vrjeu, ampak tale kopane človeka kr zmatra!"
☺
ruta
***
"Can you feel it, see it, hear it today?
If you can't, then it doesn't matter anyway
You will never understand it, 'cause it happens too fast
And it feels so good, it's like walking on glass
It's so cool, it's so hip, it's alright
It's so groovy, it's outta sight
You can touch it, smell it, taste it, so sweet
But it makes no difference 'cause it knocks you off your feet"
Ni komentarjev:
Objavite komentar