Sva računala na vremensko luknjo in na hitro noge pretegnit.
Kaj je lepšega kot na Vršič!
Uparkirava pri prjatlih, potem pa direkt u hrib. Vreme zmerno hladno, ne pada, tudi prometa ni preveč. Smo se trudili, ampak s ponijem je bilo hitrejš :O
zajtrk prvakov!
(po teh šusih odpelješ NaŠpikano u miže ;)
proti Prisanku
vršiške serpentine
majčkeno okno se pokaže
v Žlebu je ropotalo!
panorama nad Vršičem (proti Mojstrovkam)
napadam!
sem sprobal, kako gre brez bremzanja ;)
Malce otrplih prstov se po vratolomnem spustu ustaviva na najlepši terasi. S ta kratkim pričakamo topel obrok, fajn je. Rehidracija je tudi uspela, čeprav me je "kabriolet" spet dotolkel...
***
"KOZLAM,
ko jih jebe ni me sram"
Ni komentarjev:
Objavite komentar