Še en jesenski sprehod. Tokrat po Karavankah. Mal ogledovat linije, po kakšnih terenih smučamo. Težko sem šel, težko, glava še vedno ni prava, misli so povsem drugje.
Je pa pasal, srečala nisva skoraj nikogar. Potrgala sva še zapoznele visokogorske jurčke, se podučila, kako je bik nasadil lastnika in pomagala kravce gnat u dolino.
proti Kleku
Hruški vrh, Baba, Kepa
Hruščanska planina
Hruški vrh
Jurći, de
kravce gnala
***
"Jesen u meni tuguje,
zašto sanjam čemprese
moje ceste ne vode nikuda"
Ni komentarjev:
Objavite komentar