Po vseh silnih neurjih in vetrolomih je bilo treba mal preverit situacijo. Greva čez Mežaklo do Martuljka. Da vidimo...
Skozi Gorje in potem na ovinku levo v hrib. Mlinčkava do Planine Ravne. Lepo, vse ok.
Potem po zavitih makadamih Mežakle vse do najvišje točke. Tu se že da opaziti podrta področja, pogled na Radovno je pa sploh osupljiv. Cela pobočja podrtega drevja, vse leži. Noro.
Po cesti sicer kar gre, vsake toliko se je treba izogniti kakšnemu podrtemu drevesu.
Pod Jerebikovcem prvič sestopiva, spravljajo les, je treba mal prenašat mimo strojev in podrtega drevja. Še malo navzdol, potem odcep za Mojstrano. Vedel sem, da je strma, ampak gremo pogledat. No, že po par 100m spusta naju zaustavi ogromno podrte bukovine. Mal gledava, mal-levo-desno, če bi se kje dalo. Ne gre. Količine podrtega bukovja so enormne, vse leži po celem grabnu proti Mojstrani...
Planina Ravne
razgledi na Radovno
tle se je ustavilo
no way out
Ni variante. Obrneva, nazaj po isti poti. Spet v hrib, spet prenašava mimo mašin za spravilo lesa. Končno spust. Pred Gorjami se odločiva in greva še čez Kočno, Bl. Dobravo in Žirovnico nazaj do doma.
pentlja
Ja, precej poti je povsem neprehodnih.
Vseeno se je nabralo skoraj 60km in dobrih 1300 višincev.
Če bi pa imel motorko...
***
"Got caught in here under false pretences.
No way out, none whatever"
Ni komentarjev:
Objavite komentar