Otroci so se vrnili iz daljnih dežel in si zaželeli kanček smučarije. Po preverjanju razmer (Bohinjci še niso zalaufali, Gerlitzen so dobr "navili") se odločimo za Višarje. Dan je bil vrhunski, proge urihtane, za izven pa manjka snega. Ugodno sva se nasmučala, mama je medtem turno pihala do vrha. Tle se zamenjamo, urežem jo malček proti Lovcu, ampak snega res ni dovolj. Nisem imel resnega namena kam daleč. Lomastil sem že po špuri po grebenu (kamenje, korenine), ustavil sem pred prvo strmino (špura je bila sicer potegnjena do vrha) in nekako poforsiral po grabnu do Rogla-ceste. Par zavojev vrhunskih, drugače pa bolj pazljivo in po jajcih... Vse gleda ven - od podrtega drevja do kamnov in ruševja.
Punci sta se medtem na sončku ugodno nasmučali, skupaj zaključimo na terasi "uz biertje".
Paše, užitkarsko se kar zadržimo.
Potem še v senčno dolino - proga je uštimana do polovice, spodnji del zaprt. Ker sem že imel "scene" s karabinjerji, gremo kar z gondolo.
Na parkingu je mrrrrrazzz, gretje na polno in proti domu.
Ogreje nas šele vroča jota...
pravljica po poti navzgor
na vrhu
proti Poliškim Špikom
v špuri proti Lovcu
#mauje_maupani
tle dol je še najlepše zgledal
par zavojev po grabnu
Zvečer se je v Studiu odvila še vaja, kjer smo ugotavljali kako "leta tekó" in se precej lovili "iz kje in kako".
Za konec pa smo pripravili še energijske paketke :)
bohinski energy-boost
***
"Brat moj, ne rabiš tekmovat z menoj
brat moj, vsak ima svoj mali boj
brat moj, oo brat moj"
Ni komentarjev:
Objavite komentar