Rodica, 30.3.2025

 Južnjaška smuka.

Glede na čudno zimo verjetno ena zadnjih. Od avta sva odrepala v teniskah, z dilami in pancarji na ramah. Vse je zeleno. Malo pod planino se začne sneg, a je povsem odjužen, da ne rečem pregnit. Na planini skočiva v pancarje in z dilami do žleba. Mehak, hitro gre gor. Pod malo Rodico odjuženo, ko pa se dvigneva v višje nadstropje, se pa razmera spremeni. Malo poprha na spihani, a mehki podlagi. Ambient pa... MAGIČNO!

Trije so že odpeljali, sama imava celo goro zase.

Na vrhu piha, ampak zaradi kontrastnih pogledov na vse strani se kar ne moreva odpeljati.

Naj slike govorijo...

letošnja zima

na Pl. Suha se začne sneg

nadstropje višje - proti Mali Rodici - tu se začne magija

vidi se vse do morja

Smuka proti pričakovanjem zelo dobra. Na vrhnjem pobočju je motila difuza, podlage nisi razločil. Ampak dile glisirajo, mehkobna pela.

Vseeno sem spregledal kontra pukl in se za popestritev skupini gor-hodečih zapičil na glavo!

Woo-hooo.

Potem ponovno natakneva pse in še na Lepo Suho. In potem direktno dol po super odjuženem vse do planine (na koncu že malo bremza).  

pogled nazaj na pobočja Rodice

najboljša pela z Lepe Suhe

mehkobno proti planini

Na planini lepo na sončku, mal popijeva, mal pojeva. Lepo in mirno je.

Potem še mal poforsirava pod bajto, ampak kar hitro spet presedlava na teniske in zložno do avta.

Med žvrgolenjem ptic se na stolčkih smejiva, kakšno razmero sva ujela!

Nato pa fantastične novice iz Planice - zmaga in NOV SVETOVNI REKORD! 

Pa še Rogla jih je pošolal po Kataloniji!

WAUUUU - noro! Čestitke!

Pa še čestitke v Madrid - vse NAJ, leto je naokoli!

💖💖💖

***

"Slim Shady, I’m sick of him

Look at him walkin' around grabbin' his you-know-what

Flippin' the you-know-who." 

"Yeah, but he’s so cute though"

Eminem

Dolgcajt in Rodica, 21.3.2025

 Huh, z družbo smo se premaknili v 1980. Že po poti nas je s svojim neustavljivim šarmom in omamnim vonjem navduševala Veronika . Potem je še General zrihtal parking direkt pred kinom in s kozarcem (dvema, tremi?) IPE se je razpoloženje stopnjevalo. Klientela znana - sami stari obrazi. 

Še vedno vsi v črnem, ampak sive glave ali ćelavi ;) Irokeza ne drži več... 

U glavnem, začetni filing je bil kot pri Madame Tussauds :D

Ampak potem, pol k so zašponale kitare, je bila pa energija tista prava. 

DOLGCAJT nad pričakovanji!

Naslednji dan pa frej, hvalabogu se zbudim v svoji pojstli (ker nikol ne veš, kje se pogo konča - "Ustanem zjutri, se pogledam v obraz, neverjetn, še zmeri jaz"). Ko se sestavim pa v poznem dopoldnevu počasi proti Bohin in na Rodico. Sneg je že na makadamski cesti, proti parkingu kolajžne, ampak ne previsoke. Par avtomobilov, dva sta prišla že dol, eden gre gor. Od avta brez problema na smučeh, tudi čez prečko. Sneg je mal odjenjan, ne pa povsem, ker piha in se je tudi sonce skrilo za koprenastimi oblaki. Fajn. Na planini končno tista zimska zasnežena kulisa.

Se je pa poznalo, da mi manjka spanca, tempo je bil "včas smučam počas, včas pa težko". V žlebu dile romajo na ruzak - no, tu se je začelo! Preden sem vse urihtal in si zadegal težak ruzak na ramena, drage ni več. Wot?? Uzrem jo povsem pod vrhom žleba, noro. Kokr tut jest "mal prtisnem, da me nau revca brez anoraka premražena na vetru čakawa" - in je šlo v rdeče. Eh, težko je, ker ma vsaj dve prestavi več - prehitro in prestrmo. Vrtelo se mi je potem vse do vrha, ko sem cikcakal ob direktno potegnjeni špuri. Res sem se vlekel. Ampak smo zborbali, kaj zborbali, skoraj poownali ;)

Na vrhu lepo kot vedno, kr fajn piha, snega dovolj, vehte narejene. Fronta prihaja iz Grape, midva pa sama na gori. Urihtava se, potem pa samo še dol...

že 45 let...

na Pl. Suha je končno malo bolj zasneženo

pobeg

tifusarski korak okol Male Rodice

spokojno, ampak piha pa kr fajn

na vrhu

že režemo!

ravninski karving

pod žlebom proti planini

zaključek pri avtu

Veter je opravil svoje, pobočje ni nič popustilo. Zgoraj kar trdo in skorja (sicer jo dile režejo, ampak stil je bl burleska). Proti Za Ulcam potem ujameva mehke zavoje po napihancu. Mal nagaja difuza, mal opazujeva mikro-napoke, ampak vse stoji. Skozi žleb gre na poskok, do planine pa malček odjuženo glisiranje. Ni glih top, ampak boljš kot v pisarni.

Pod bajto se da dokaj normalno (ok, mal vseeno treba pazit) pripeljat do prečke. Tu dava na rame, mogoče bi se dalo potišat prav do avta. Nisva glih OADA za vsako ceno...

Hmelj me je čist raztopil in ker so bili woča utrujeni, ga je pripeljala domov, nasitila in ljubeče pospremila do kavča, kjer se je začel dolgotrajen proces regeneracije/reinkarnacije s premišljevanjem, kaj vse bom ustvaril...

*** 

"Ustvaril bom popoln sistem

Ich schaffe ein vollkommendes System"

Pankrti 

    

Vitranc, 16.3.2025

 Na, pa ga je vrglo! 

Sej smo ga tut čakal, da so nama že brade zrasle ;) 

Pri taki razmeri se je bolje držati varnih območij, zato potegneva do Kranjske. Ampak že takoj na parkingu zaplet - noga ne gre v pancar!? Tiščim, piham, ne gre. Kaj sedaj? Potegnem ven notranje čevlje in ugotovim, da sem zjutraj ves zaspan zamenjal levi in desni čevelj. Levega sem dal v desni pancar, desnega pa v levi pancar in obratno. Aha, sedaj torej levega dam v levi pancar, desnega v desni pancar, zamenjam še nogi in voilà - problem rešen. In že lepo šibava po smučišču proti Mojčinem domu. Čez noč ga je še mal dalo, je zabrisalo včerajšnje sledi. Sneg spodaj razmočen, proti vrhu pa sicer vse manj moker, ampak do suhega je zmanjkalo še kar nekaj višincev. Hodi se fajn, popalo ni. Mal difuze, bajto smo vseeno našli :)

v taki razmeri se je bolje držati "Ostalih območij"

(vir: Snežak)

spodaj razmočeno

difuza po poti

taa-daa! Bajta! In to odprta!!!

tukaj vedno radi posedimo

ko smo se rihtali za dol je spet mal naletavalo

Smučarija kar zanimiva. Zgoraj (ob robu) nekakšen moker nedotaknjenec, se da mal glisirat. Po cesti potem več ali manj naravnost, ker že precej bremza. Zaradi difuze preseneti kakšna grbina, ampak če greš z veliko mehkobe sploh ne porajtaš. Je pa treba mal vseeno pazit, kar nekaj jih še hodi navzgor.

Ovinke je bolje po cesti, enega sem pokrajšal, pa je takoj ropotalo...

Fajna smuka potem na strminci nad Bedančevo kočo - glisirajoči mokrotnež. Pod bajto pa bolj bogo in razmočeno in precej razrito. Zaključek na Brsnini, kjer te pričaka cukajoči bremzač in je kar precej priklanjanja do avta.

Ampak super!

Še stolčke ven in hopa po Hoppy-ju! 

In čakamo trajekt za domov...

Doma že ob enajstih, pašta je v želodčku, pred mano še cel dan športnega popoldneva na starim kostem udobnem, mehkem kavču...

Haw-haw-haw-haw!

ZZ

(zima je zakon)

***

"A-haw haw haw-haw

Heh, a-haw haw-haw

Well, I hear it's fine if you got the time

And the ten to get yourself in

A hmm, hmm"

ZZ Top

Rodica, 9.3.2025

 Plan za soboto je bil, da jo nekam peljem za Dan žena. Pa naju je presenetil Janko in sva se lotila podiranja stare jablane. Cel dan smo vihteli sekiro, kramp, lopato in motorko. Zvečer sva se ob kozarcu rdečega železa spogledovala, ali bova sploh lahko vstala iz postelje. Da bo musklfiber brutalen pa sploh ni bilo dvoma.

No, spanec povrne moči. Počasi se nekako sestaviva in v prebujajočem se nedeljskem jutru šibava proti Bohinju. V kolonci, precej jih zgleda hodi smučat na Vogel. V Laškem piru, pardon, rovtu, odvijeva na makadam. Spet dolga, prašna in poskakujoča cesta, snega pa nobenega. Na parkingu začuda nisva sama, počasi se otovoriva, 

vse je zelenó, 

ptički pojó, 

midva pa hajdiga na goró 

(res poetičnó ;)

Podelava strmince in prečke in na planini pri bajti je vsaj beló. Ohohó, saj nekaj pa bó!

Skočiva v pancarje, v gorkem soncu in svežem vetriču odsrenačiva do vstopa v žleb. Fajn je popeglan, očitno vsi abručajo dol. Gre pa zato gor kot po putru.

Za Ulcam piha, ampak zgleda fajn. Ko se dvigneva okoli Male Rodice se pa sploh pokažejo čudoviti razgledi. Lepo je, lepó, ampak piha pa kar hudó!

Urihtava se, razmera na S zgleda boljša - nežni zapihanček na trdi podlagi. To mamo radi!

Na glavó čez vehtó - woo-hooo!

To je tó!

holcarska ni ajnfoh

Dan žena je tle

Dan mučenikov se bliža...

mal pod planino se začne sneg

pl. Suha je bela 💪

"Ajga, pust pr mir!"

žleb je speglan

izstop v višje nadstropje

strumno proti Mali Rodici

precej podpisov

proti vrhu - piha kar močnó

čez vehto na S

Raskovca se čudita, kako sva jo poownala ;)

dodava še najine podpise

ta del je že mal odjenjan

lepa in suha proti Lepi Suhi :)

pogled nazaj na piramido Rodice

švoh zasneženi Bohinjski hribi 

z Lepe Suhe proti planini - piha, ampak sva ujela še par zavojev pršiča 

konec veselja pod pl. Suha

Wauuu. 

Smučarija je bila super. 

Z vrha na S po napihančku (spodaj sicer trdo), čez greben na Z stran je precej ropotajoče in razrito (pomrznjene stare smučine z nekaj hudimi luknjami). Spodnji del pa malček odjenjan, se praši in super pela.

Ponovno natakneva pse in do Lepe Suhe. Tu pa navzdol, podlaga se menja - na soncu je že precej težko, v senci pa ponekod še pravi pršič. Borba čez pas ruševja in rahlo cukajoče/glisirajoče do bajte.

Pobereva čevlje (listek je zalegel!) in previdno še malo poforsirava na dilah. Potem se preobujeva, dile na ruzak in zložno do parkinga. Nasmejana okoli glave, prav vrhunsko je izpadlo!

"Kr gut, kr gut" iz gozda odmeva...

***

"Dobro bova jedla

Dobro bova spala

Vse kar je vmes, bi mi danes rada dala"

Kókósy