Težki časi.
Fronta za fronto, kar ni poplavilo ali odpihnilo, je pa splazilo in odneslo. V petek se je napovedoval tamau potop z obilnimi padavinami. Zjutraj pa naju je presenetilo kristalno jasno jutro in pogled na zasnežene Julijce. Juhu! "Vremensko okno" bi rekli poznavalci ;)
Napokava zimske cunje (da se mal preluftajo) in na pot. V prvem snegu je seveda najlepše bluziti po Pokljuki. Ni druge.
Do Spomenika, kjer je že vse belo. Nisva prva, mal je že shojeno. Sneg še na smrekah, pokljuške princeske so pač najlepše s snežnobelimi oblekicami. Na Lipanci odvijeva za Debelo peč. Sneg presenetljivo suh, pravo zimsko vzdušje.
Se je pa proti vrhu začelo zapirati, mal se je navleklo, tako, da so lepi pogledi umanjkali. Je bilo pa zato precej snežnih radosti...
Zimsko jutro - "Glej, vse je belo!"
zabelilo je tudi zlate macesne nad Lipanco
pogled na Pokljuko
idilično 1
idilično 2
pri Okrogležu se je začelo zapirati
to je bilo to od pogledov - proti Rjavini
zimske razmere proti vrhu
Prezračili smo cunje in pljuča!
Sneg je nazaj grede že odjužilo, med smrekami je precej kapljalo. Premočena se greva domov pripravit na novo fronto...
Aja, saj nisva mislila, da bova sama, ampak folka je bilo res neverjetno veliko!
In skoraj vsi s svojimi "životinjicami"...
***
"U mom odijelu ima mjesta za sve
Ima mjesta za sve
Za sve te sitne, male uši
Životinjice drage"
Ni komentarjev:
Objavite komentar