Stol, 30.3.2014

Vikend je bil bogovski! Sva se odločila, da greva še enkrat na Stol. Pogledat, kje smo tavali prejšnji vikend. Premaknila se je tudi ura - midva sva šla še po stari - in temu primerno uletela v precejšnjo gužvo. Parkirala sva kar par sto metrov pod Podnarjevo domačijo. Ljudi ogromno, pa še tekmo so imeli. Prva strmina na sedlo Vrtača je bila mravljišče. Ampak vreme in razgledi so odtehtali vse! Snega je pa tudi še ogromno. 

Po doolgi prečki so trpela kolena, na vrhu smo se pa fajn posončali. Modro nebo, snežno bele flanke, sonce žge, rahel vetrc...super! Potem pa po odjenjanem v dolino!

naša četica koraka...

na strmini je zjutraj še drefalo

tudi za nama trume turašev

razgled s sedla Belščica na Ovčji vrh

pobočje na sedlo med Stoloma

"Beam me up, Scotty "

na vrhu

pogled na Mali Stol

odjenjana zgornja strmina

razrito in odjuženo s sedla Vrtača

Pekočih nog naju je po odjuženem ravno še prineslo do Podnarja. Tu pa pomladansko - mize zunaj in vse zasedeno + srečolov! Analizo ture sva tako opravila v Tržiču ob Guinnessu...

***

"Kako bih volio da si tu"

Videosex

Stol iz Podna, 22.3.2014

Rokavica je bila vržena! Predlog je padel. Na mizo. Na Stol. Poden!

Napoved sicer ni bila glih top, ampak smo menili, da bo dopoldne zdržalo. No, izkazalo se je potem, da ni.

Že od doma je imel Stol kapo, čeprav je pri Podnarjevih še kazalo kar u'redu. Ko pa smo se začeli dvigovati po strmini proti sedlu Vrtača, je pa zameglilo in vse močneje pihalo. Turašev je bilo kar obilno, ampak so na vrhu sedla vsi obrnili. Nič, tipaje smo pociljali dooolgo prečko (če ne vidiš konca se ti zdi res neskončna), vidljivost je bila pod 10m. Potem še strmina na sedlo med Stoloma - tudi neskončna. Na sedlu smo se spraševali, ali bomo sploh udeli pot nazaj. Proti vrhu je pa spet pihalo ko sto mater - sunki pa taki, da smo precej skrivljeno turali navzgor. Z vrha (sami, samo en je še prišel za nami) smo takoj odsmučali navzdol. No, smučanja ni bilo veliko, smo le bočno drseli ob špuri, ker videlo se ni prav nič.

Nekako smo zadeli stare sledi in se potem (še vedno ob hudem vetru) spustili v Podnarjevo dolino. Če bi se kaj videlo, bi bila smuka kar dobra, tako pa ... še najbolje je šlo po zaplatah puščavskega peska.

Himalajsko zaviti in prezebli smo pripeljali do avta, poželi par začudenih pogledov, pol pa v gostilno. Dež je pa ravno začel močneje padati...

Na štartu v Podnu je zgledalo obetavno

prva strmina - kup turašev in megla

na sedlu Belščica (pod Svačico)

razmere na vrhu

tipajoča smuka

domače, domače

No, tu je pa sedel ričet, klobasa in osvežitev. 

Ko smo bili v dolini na toplem je zgledala prav fajna tura...

Veliki Selišnik in Debeli vrh, 16.3.2014

Lepega vremena kar noče biti konec, pa je bilo treba pogledat še na Pokljuko. Nisva bila prav zgodnja (7:30), vendar na parkirišču pri Rudnem polju ni bilo pretirane gužve. Po pomrznjeni cesti greva do žičnic, tu pa že zažge sonce. Na vzponu ob obeh žičnicah in v strmini nad zgornjo nama že zakuha, tajava se hitreje kot sneg! Na Zlatih vodah odvijeva na Kačji rob in iščeva senco med macesni. Dan pa spet fantastičen!

Zlezeva na greben Viševnika in po še trdem odsmučava navzdol. Potem pa naprej po zasneženih vzboklinah proti Velikemu Selišniku. Vmes se kar ustavljava in ogledujeva zasneženo pokrajino. Lepo je, midva pa sama.

Zlezeva na vrh Selišnika in odsmučava po že ojuženem. Glih prava naklonina. Potem pa nadaljujeva z vzponom na Debeli vrh. Pobočje zgleda super, glih prav odjuženo. Na vrhu uživava v razgledih, malce pihlja, modro nebo, pod nama pa snežnobele flanke. Spustiva se direktno v Blejsko konto. Smučarija odlična, omehčan in počasen sneg omogoča pravi carving med redkimi macesni. Vrhunsko. Potem se spustiva še skozi gozd, kjer pa sneg postaja vedno bolj gnil. Pricukava do ceste, še mal poganjanja in sva nazaj pri žičnicah. Odlično, srečala sva pa točno dva (2) turaša.

Pri vseh množicah, ki se valijo na Viševnik, prav neverjetno.

ob žičnici je že zakurilo

na Kačji rob

Viševnikov greben z opastmi

trdo z grebena

MDV

vrh Velikega Selišnika, v ozadju MDV in Triglav

Viševnikova poezija

Veliki Selišnik z vzpona na Debeli vrh

prodiramo na Debeli vrh 

oba Draška

snežnobela pravljica

carving z Debelega vrha

na poskok

Uuu, lepo sva zaokrožila. Pri žičnicah se odžejava (tokrat je bila kišta v snegu hvalabogu), na parkirišču pa že vse gomazi. Oviratlon dogaja...

Vikend, da ga vikaš!

Hoher Sonnblick, 14.3.2014

Cel teden je bilo super vreme, ampak šele v petek nam ga je uspelo izkoristiti. Kolega je predlagal eno ornk turo, razmere so bile več kot ugodne.

Ko smo se čez Koren spustili k sosedom (grr, tunel je bil spet zaprt!) in je na Ö3 napovedovalec celotno vremensko povzel v treh besedah - "viel blau Himmel", se nam je že smejalo do Ušes.

V dolini Kleines Fleisstal nad Heiligenblutom štartamo ob pol sedmih še po senci. Cesta pomrznjena, z leve pa do kopnega splazena pobočja - je bilo potrebno kar malo telovadbe, da smo se prebili čez.

Potem pa naravnost v strmino, še vedno v senci, sneg pomrznjen, psi so ravno še grabili (lažje je šlo s srenači). Prisopihamo do začetka ledenika Kleines Fleisskees, potem pa po žgočem soncu po levi strani in dolgi prečnici proti zadnji strmini. Modro nebo, pogledi pa neverjetni - širna pobočja ledenika, zadaj se nam smeji GrossGlockner, pred nami pa hiša na vrhu Sonnblicka (3.106m). Premagamo še zadnjo strmino, vržemo uč na Mölltaler Gletscher, pa na Ankogel in Hochalmspitze in že sedimo pred Zittelhaus s štafeto weizna v rokah. Sede ob norih razgledih - vidi se vse do Julijcev s Triglavom, pa Montažem, na eni strani kraljuje Grossglockner, na drugi izstopa Hochalmspitze, zadaj pa Dachstein. Res lepo, nič ne piha, prepustimo se vzdušju in uživamo, uživamo...

Potem pa spust po ravno prav odjuženih skoraj neskončnih snežnobelih flankah do doline.

N-O-R-O!

Sonnblick iz doline Kleine Fleiss

kar zajetne plazovine v dolini (slikano nazaj grede)

Sonnblick z bajto na vrhu

na sončni meji

po ledeniku

pogled nazaj v dolino - desna špička je GG

ledenik Kleines Fleisskees in vrh Sonnblicka (3.106)

dobro obiskani Hocharn (3.254)

Veliki Klek (3.798)

Hochalmspitze (3.360)

Zittelhaus

panorama proti GG z vrhovi

(hvala dr. Ulrich Deuschle in strani

Virtuelle Panoramatafeln)

VSK

ena mačka, ena miš, če me ujameš, pir dobiš!

malce Sitonena po dolini

ljuba moja panorama ali "naj stvari so 3"

V Heiligenblutu smo v pomladni vročini, ob hladni štafeti, nasmejani podoživljali turo in že kovali plane za naprej. Potem smo vklopili avtopilota in varno prijadrali domov, kjer nas je malček spet užejalo...

Fantastičen dan!

  

***
"Ohne dich zähle ich die Stunden – Ohne dich,
Mit dir stehen die Sekunden – Lohnen nicht, ohne dich."

Rammstein (remixed by Laibach)

      

Vogel, 9.3.2014

Auuu, še en super dan! Tokrat krenemo kar alpsko na Vogel. No ja, ne vsi, eni ga zaturajo po Žagarju.

Lagano na izi (ampak zgodaj, z 2. gondolo!) smo že pred osmo na vrhu. Ambient fantastičen, snega ogromno, Bohinci so pa tudi prej pognali naprave, tako da se do 10h že dobro nasmučamo. Gužva je potem že na zgornji meji sprejemljivega. Sneg pa super, v senci trdo (in nekje poledenelo), na soncu odjuženi "veselec", vmes pa še precej mehkega. Na sedežnici na Orlove glave so zratrakirali še levi hrib, kar ne pomnim. Smučarija turistična (in ne predolga), pol pa na zgornjo plažo mal guštat.

pravljično

proti Šiji in spodnje bohinjske gore

Rodica se blešči

plaženje

"Ti-ti-ti-ti-ti-ti-ti ti moja rožica" in "ta najboljš prjatu"

Žilica mi ni dala in sem moral pogledat razmero v Suho. Iz Šije se po počasnem odjuženem res užitkarsko z dooolgimi loki spustim do Suhe. Kar nekaj turašev. Zgleda fajn, čeprav naj bi bilo na Rodici spihano in poledenelo. Potem lomijada skozi gozd do ceste. Tu pa v slogu izvrstnih drsalcev premagujem ravne dele (skoraj) brez poganjanja. Preseneti me par podrtih dreves in dva kopna jezika. Po gmajni leži precej polomljenega. Snega po cesti je pa še precej...

Ja, bo treba na Rodico...