Končno se je obetal sončen vikend in razmere je bilo potrebno čimprej izkoristiti. Po službi že šibava za Ljubelj. Čeprav popoldne (15h) je vse zaparkirano in po pobočjih kar mrgoli ljudi. Kakšno je moralo biti šele dopoldne...
Zložnega koraka se povzpneva do vrha prve žičnice. Psi so nama nekaj oddrsavali in sva kar nataknila srenače. Potem pa levo v strminco Šentanca. Na vse strani pa bogato zalito, kamorkoli si pogledal, je nekdo lezel. Tudi na drugi strani (ki je bila še osončena), na Trianglu, veliko ljudi. Perfektno popoldne, jasno nebo brez vetra, razgledi mogočni. Povzpneva se čez opast na greben - vse se da na smučah. Tu se odpre še pogled na dolino in na Julijce. Fajn. Še mal po grebenu in sva že na vrhu!
Uživava v mirnem poznopopoldanskem vzdušju in se počasi pripraviva.
Na vrhu (po grebenu) precej zmehčano - se čuti, da sonce že močno nažiga. V Šentancu pa kar dobra smučarija, nekje popeglano, nekje grudasto, pa prav nič ledeno. Povsem na desni (gledano navzdol), tik ob steni, ujameva še nekaj mehkih zavojev. Pogled na presmučano strmino zaokroži luna, ki je točno nad Šentancem.
Še spust po "bivšem" smučišču, ki je sedaj bolj oblegano kot v času delovanja.
nad prvo postajo žičnice
zagrizemo v Šentanca
Vrtača se še kopa v soncu
proti vrhu Šentanca - levo/desno vse zalito
pogled navzdol na Triangel
greben proti Begunjski Vrtači in izhod iz Šentanca
proti vrhu
proti Velikem vrhu!
smuka v Šentancu
Šentanc z luno
gasa, gasa!
Že v mraku do avta, zadovoljna.
Ob Paulanerju modrujeva, da se tut po šihtu da, če je le dovolj kratek (šiht namreč, ne Paulaner!).
Ni komentarjev:
Objavite komentar