Po Velikonočnih (pre)najedanjih pa je bil čas za akcijo. Čas za Rodico.
Krenila sva ob zmerni uri, pa vendar so bili le trije pred nama.
Čez prvo strmino, skozi bukovje, do Suhe z dilami na rami. Snega je sicer v gozdu dovolj, lepo pomrznjen, a je šlo lažje kar peš. No, potem sva dile nesla še skozi žleb (dereze niso bile nujne). Na vrhu žleba se oblečeva, ker kar močno piha. Na dile in odturava v strmino, okoli Male Rodice do grebena. Tu pa že hudo brije, sunki te kar prestavljajo. Zadnje metre po grebenu naredim spet peš, na vrhu se malo umiri.
Dan je lep, razgledi čudoviti, razmera pa tudi zgleda ugodna.
Kaj čmo, z vrha se vržemo na S stran. Super!!!
začetno bukovje
"šerpanje"
nad Suho že žari
proti Mali Rodici
sončno in pihovito
proti vrhu
na grebenu
vrh - pogled proti Raskovcu
z vrha po fajni S flanki
Čista uživancija. Sneg super, grifig z napihančkom, kaj češ lepšega. Potem "skok" čez greben na Z pobočje. Tu je že malček odjenjal, spet super. In tako vse navzdol do Suhe. Noro fajna smučarija.
Vmes sva srečala kar nekaj gor hodečih, bi človek pomisli, da je tradicionalni vzpon spet danes.
Skozi bukovje minimalno lomijade, se da brez prask na dilah. Dost lagano gre tudi čez zadnjo strmino, ki je še v zimah s precej več snega ponavadi kopna. Še par kolov in 5 min do avta snameva dile.
Razmere res neverjetne, Rodica nikoli ne razočara. V bistvu vedno znova navduši!
***
"Ti in jaz in noč in večnost"
Ni komentarjev:
Objavite komentar