*** Izpostavljeno ***

Svaneti, 28.12. 2019 - 4.1.2020

Dolgo pričakovana pustolovščina se je končno začela. Po stresnem decembru smo odpotovali nekam daleč, nekam drugam, nekam, kjer se je čas...

24.3.15

Za Cmirom - Begunjski vrh, 24.3.2015

Pred poslabšanjem pa še na eno pomladansko klasiko.
Že zjutraj v "The Doors Valley" uparkiram v Turkovem rovtu. Cesta lepo prevozna, sneg kopni...
Smuči sem dal na noge že takoj "iz avta" in krenil kar naravnost skozi bukovje navzgor. Povsod še  sneg, nobenih sledi, fajn. Dobro sem si popopral začetek - bilo je kar strmo. Pod steno pa vidim, da sem precej visoko desno nad dolino. Potrebnega je bilo še nekaj motoviljenja skozi ruševje in čez plaznice pod stenami, da sem se vtiril v špuro. Potem pa po senci navzgor s pogledom na Vrbanove špice.
No, višje je v dolino Za Cmirom že posijalo sonce, odjužilo špuro in takoj so se začele delati cokle. V senci je pa zdrsavalo - idealna kobinacija. 
Povzpnem se do kotanje, potem pa dolga prečnica po pobočjih pod Cmirom proti strmini do sedla. Tu mi je zdrsavalo že vsak drugi korak. Vzpon na sedlo pod Begunjskim vrhom je bil sploh naporen. Cokle so se mi zalimale na pse, v strmini pa se je frišni sneg mlel in sem zdrsaval na vsakem koraku! Snamem dile, prišparam živce in noge in zadnje metre do sedla opravim peš. 
Potem še vzpon po ojuženih pobočjih na Begunjski vrh. Tu pa spet sam, uživam (očaka so žal prekrili oblaki) in gledam po dolini, ki čaka samo name. Aaaa, samo še smučarija!

skozi strmo bukovje do sten

na špuri proti vrhu doline

Za Cmirom

pogled na Begunjski vrh in dolgo desno prečnico

na vrhu - Triglav v oblakih

Begunjski vrh - pogled proti Cmiru...

... in proti Staničevi

ojužene vijuge po pobočjih Begunjskega vrha

pršičasto Za Cmirom

samotna poezija v ravno prav odjuženem

v senci pod Vrbanovimi špicami je bila super smučarija po uležanem pršiču

aaaa... nedotaknjenih flank kar ne zmanjka

fenomenalno

v spodnjem delu z ruševjem in minskim poljem

Z Begunjskega vrha je bilo konkretno odjuženo, podlage ni, je bilo potrebno zelo nežno voziti po "kamnolomu". Potem pa idealna smučarija pod Begunjskim vrhom - suho, uležano, malček odjenjano. Mimo balvanov, pa naprej po senci pod Vrbanovimi špicami - uležan pršič z minimalno pudingasto skorjico, ki jo režeš, kot vroč nož skozi puter!
Prav vrhunska smučarija.
No, nižje po meliščih je sneg precej odjužil, podlage ni, tako da je bila bolj borba na minskem polju. Na polovici gozda snega ni več, dile na ramo in sprehod do avta.
Lepa, osamljena tura, smučarija pa daleč nad pričakovanji!
To enostavno moraš imeti rad!

***
"Don't ya love her madly 
Don't ya need her badly 
Don't ya love her ways 
Tell me what you say" 


Ni komentarjev: