Na Dan mučenikov je pa treba iti solo. Da se mal matraš in s sabo pogovarjaš...
Že zjutraj "na drugo stran". V Podnu so razmere povsem zimske, pancarji so kar otrpnili, ko sem jih zložil iz avta. Začetek ob tekaških progah s pogledom na Žleb, ki je bil tokratni cilj. Še malo gozdička in že sem pod širnimi snežišči Vrtače - sam! Ostali so odturali proti sedlu Vrtača na smeri za Stol.
Lepo v senci, špura drži, razmera ugodna. Na izi se dvigam po Žlebu, ki se vse bolj oži in postavlja pokonci. Gre brez srenačev, čeprav sem se moral v zgornjem delu kar zelo potruditi - mi je precej zdrsavalo. Zadnje metre opravim peš, je preveč skal in drobirja. Obsveti me sonce, potem pa izstop in veličasten pogled čez Suho ruševje proti Begunjščici. Desno pa Vrtača s svojimi grapami. Toplo je, prav pomladansko, tudi sneg na tej strani je kar odjužen. Urežem jo še na vrh Palca, kjer spet v miru uživam v čudovitih pogledih.
Jutro v Podnu s trisom Palec-Zelenjak-Vrtača
strmina proti sedlu Vrtača je že obsijana
The Žleb - še globoko v senci
skulpture v Žlebu
proti vrhu vse bolj skalnato
rob, kjer v oči posveti sonce
Suho ruševje in Begunjščica
Vrtača
vrh Palca
na vrhu Žleba
začetek smučanja par metrov pod vrhom
opoldne tudi Žleb deloma že obliže sonce
pogled izpred Podnarjeve domačije
mau smo se šlepal...
Potem pa nazaj skozi Žleb. Prvih nekaj metrov sestopim kar z derezami, saj je preveč skal in se mi dile zasmilijo. Potem pa super razmere v zgornjem delu! Mehki napihanec, ponekod grifig, super smučarija! Pa še nikjer nikogar - ves Žleb imam zase!
Bolj ko sem se spuščal, bolj je bilo zaskorjano in bolj so pekle noge. Spodnji del nič kaj uživaški, tudi skorja je bila tiste najbolj hinavske sorte, ko vsaka tehnika odpove. Povsem spodaj, na soncu, pa že odjuženo. Še malce vijugarjenja skozi redek gozd, pa sitonen ob tekaških progah. Vroče, odjužilo je pa tako, da se je bilo treba do avta poganjati...
No, potem pa pri Podnarju spet prave razmere - sonce, razgledi, podlaga pa lepo ohlajena, tekoča, nič zaskorjana, s pršičasto peno na vrhu!
Ja, ja, mučeniška je težka...
***
"Nič več krikou in strahu
nič ni več
nič več zmede polnih dni,
nič ni več
odpelji me na drugo stran, na drugo stran
tm je mir in tm si ti,tam si ti!"
Ni komentarjev:
Objavite komentar