Ena mora biti zadnja!
Noč je bila kratka, prekratka. Ura je zvonila zgodaj, prezgodaj. Pospim še mal, premal...
Urihtam se počasi, prepočasi. Do Bohinja hitro, prehitro.
Na pl. Blato mirno, premirno. Do pl. Jezero počasi, prepočasi. Ruzak z dilami in pancarji je težak, pretežak. Do Dednega polja se znojim, preznojim. Vse je zeleno, prezeleno!
Sneg se začne šele nekje pri Zelnaricah. Do tja nosim več kot 2 uri. Razgledujem se, vsi vrhovi so kopni, skoraj nikjer ni videti zvezne linije. Odvijem v prvi zalit žleb proti Srednjemu Voglu. Par kick-turnov in že sem na vrhu. Piha kar dobro, snega pa zelo borno. Poslikam in se pripravim.
Smučarije je bilo kot v Kitzbühlu - točno 1:51,58 (sem se štopal). Potem še 15 min poganjanja po dolini, no, pol pa že dile na ramo in 2 uri nazaj do avta. Hmm... Vse skupaj je vzelo şkoraj 6 ur za dobrih 15 minut niti ne smučanja, ampak drsenja na smučeh...
Pl. Dedno polje žari - žal v zelenem
alien
Za Kopico s snegom zelo ubogo
zvezna belina šele pod Zelnaricama
žleb na Srednji Vogel
par vezanih zavojev
zaključna
še mal panorame z vrha
Ja, sneg je bil južen, prejužen. Pa počasen, prepočasen. Smučanje je minilo hitro, prehitro. Peš nazaj je bilo naporno, prenaporno. Pri avtu sem bil srečen, presrečen.
TURA SEŽNIKOV, PRESEŽNIKOV!
Zadnja, predzadnja!?
***
"Ne, ne zdaj jokati..."
Ni komentarjev:
Objavite komentar