Tradicije se je treba držat, ne glede na vse.
Na Starega leta dan je treba na Uskovnico.
Tokrat snežena, kot že dolgo ne!
Zjutraj sva si privoščila zajtrk in potem pozno dopoldne krenila na Pokljuko. Snega je letos res precej, cesta ima kar velike snežne bande. Na parkingu začuda niti ni bilo pretirane gneče. Zapneva dile in ob žičnicah po grapci proti Plesišču. Snega je precej, špura narejena in mnogokrat prehojena, v žlebu vse presmučano. Letos proti Viševniku res lezejo vsi...
Do Plesišča že mal na trmo (mau smo se matrali), na grebenu kar nekaj smučarjev. Proti Viševniku, ki je še v oblakih, ne leze nihče. Lepo se pripraviva in direktno navzdol skozi gozd proti Konjščici.
Wau, kakšne razmere, kakšna uživancija!
Super smuka, pršič šprica, gozd fletno strm in zanimivo postavljen - noro.
Razrijem ga kot jumbo jet - tako se tudi kadi za mano ;)
Vse do planine!
Na Konjščici počasi natakneva pse in zadovoljna pogledujeva nazaj - ena boljših razmer to sezono. Ker se nama nikamor ne mudi, počasi tacava po gazi proti Uskovnici. Nikjer nikogar, samo gaz, snežna belina in tišina. Neverjetno spokojno in lepo!
Še spust do cerkvice, ki je letos obilno zasnežena.
Tu pa klasika, ki ne sme manjkati - ko cerkvica pozvoni, poknemo Srebrno in nazdravimo na prihajajoče leto. Starega brcnemo na smetišče, Novega se veselimo...
Sva se kar dolgo zadržala, potem pa še počasen povratek nazaj do avta. In naprej v najdaljšo noč... :)
precej ga je že ob žičnicah
samo ena tabla še gleda ven
najdaljši noči naproti
SREČNO!
***
Jumbo jet landing