Tema.
Veter brije.
Mrzla noč.
Končuje se policijska ura, nikjer nikogar.
Izhodišče v temi, z lučko skozi gozd.
Ni žive duše.
Dan se počasi prebuja, diši po snegu. Telo se ogreje, noge hitijo navzgor. Ob koncu gozdne meje se svetlika.
Sneg. SNEG!
Dan se prebudi, dolina je še zavita v vato. Do vrha gore ne gre, preveč je spihano in pomrznjeno...
Veter brije.
Mrzla noč.
Končuje se policijska ura, nikjer nikogar.
Izhodišče v temi, z lučko skozi gozd.
Ni žive duše.
Dan se počasi prebuja, diši po snegu. Telo se ogreje, noge hitijo navzgor. Ob koncu gozdne meje se svetlika.
Sneg. SNEG!
Dan se prebudi, dolina je še zavita v vato. Do vrha gore ne gre, preveč je spihano in pomrznjeno...
"Krasno je bilo!" je povedala.
Jaz pa sem medtem spal, spal, spal...
***
"Pozno jutro, dan, spal bom naprej,
pod toplo odejo bom sanjal o njej,
dons bom ustal, ko se mi zazdi.
Pap pap para pau
spal bom cel dan"
Ni komentarjev:
Objavite komentar