Uskovnica, 31.12.2020

 Tradicije se je treba držat, ne glede na vse.

Na Starega leta dan je treba na Uskovnico.

Tokrat snežena, kot že dolgo ne!

Zjutraj sva si privoščila zajtrk in potem pozno dopoldne krenila na Pokljuko. Snega je letos res precej, cesta ima kar velike snežne bande. Na parkingu začuda niti ni bilo pretirane gneče. Zapneva dile in ob žičnicah po grapci proti Plesišču. Snega je precej, špura narejena in mnogokrat prehojena, v žlebu vse presmučano. Letos proti Viševniku res lezejo vsi...

Do Plesišča že mal na trmo (mau smo se matrali), na grebenu kar nekaj smučarjev. Proti Viševniku, ki je še v oblakih, ne leze nihče. Lepo se pripraviva in direktno navzdol skozi gozd proti Konjščici. 

Wau, kakšne razmere, kakšna uživancija!

Super smuka, pršič šprica, gozd fletno strm in zanimivo postavljen - noro.

Razrijem ga kot jumbo jet - tako se tudi kadi za mano ;)

Vse do planine!

Na Konjščici počasi natakneva pse in zadovoljna pogledujeva nazaj - ena boljših razmer to sezono. Ker se nama nikamor ne mudi, počasi tacava po gazi proti Uskovnici. Nikjer nikogar, samo gaz, snežna belina in tišina. Neverjetno spokojno in lepo!

Še spust do cerkvice, ki je letos obilno zasnežena.

Tu pa klasika, ki ne sme manjkati - ko cerkvica pozvoni, poknemo Srebrno in nazdravimo na prihajajoče leto. Starega brcnemo na smetišče, Novega se veselimo...

Sva se kar dolgo zadržala, potem pa še počasen povratek nazaj do avta. In naprej v najdaljšo noč... :)

precej ga je že ob žičnicah

samo ena tabla še gleda ven

vrhunska pela s Plesišča

pogled leta

NA ZDRAVJE!

no, imela sva tudi lunch-pakete

sva se kar zadržala

najdaljši noči naproti

SREČNO!

***

Jumbo jet landing

Kobla, 30.12.2020

 Dežuren na predzadnji dan, pa sva morala nekam z lahkim dostopom in morebitnim hitrim povratkom (če bi šlo kaj narobe). Nervozna tura torej, z očmi prilepljenimi na telefon.

Za nameček nisva speljala klanca do Raven, sva štartala kar od bivše kase.

Dan je bil sicer kar lep, tudi snega v izobilju. Glava pa ni bila čisto pri stvari.

Podelava enko (mokro), podelava dvojko (vlažno), v legendarni strmini trojke pa suhega snega v izobilju. Tu smo v prejšnjem tisočletju furali sulice 205cm, sedaj pa so se dile skrajšale, ampak precej razširile. Kot tudi lastnik ;)

V glavnem, poborbala sva do vrha, telefon se ni oglasil. Hitro sva se urihtala in direktno pod zajlami navzdol. Woo-hoo plavanje v suhem, mehkem snegu! Vrhunsko! Mal med smrekcami, mal med šavjem. Še par vragolij pod vlečnico in že glisirava po enki. Kljub precej razmočenem snegu se je presenetljivo dobro peljalo! Ko si že v podnu in misliš, da si iz vsega "hudega", moraš precej natančno ujeti ciljna vrata. Ja, ni tako enostavno, kot se sliši. Mal sem jih zamajal, zapel na srečo nisem...

ko je sedula še obratovala, si niti v sanjah nisem predstavljal, da bi peš hodil navzgor

vreme se je začelo odpirati...

v žlebu trojke se prikaže Triglav

tamala Mausefalle je ratala poraščena

Triglav kuka nad oblaki, pršič čaka v senci :)

proti vrhu...

gre na polno

gasa po trojki

kulisa v žlebu

vragolije pri vlečnici

"Uh, kako je tu šlo na tesno!"

Rezime:

Nič klicev, veliko smučanja!

Kobla obudi spomine in ne razočara.

***

"Mustapha Ibrahim, Mustapha Ibrahim"

Queen
 

Nad Konjščico - Mesnova glava, 27.12.2020

 Malo bolj oblačen dan kot včerajšnja pravljica, ampak na sneg je treba. Greva bolj zgodaj in na Pokljuki še ni silne gneče. Mimo žičnic, pa v strminco (žleb je povsem prehojen in že kar zglajen). Nekaj nas je turašev, nekaj pešakov. Od Plesišča potegneva še malo proti Viševniku, ko pa se začnejo sledovi plazovin se pripraviva. Odsmučava v grapo proti Konjščici - sneg je sicer že zapihan in kložast, ampak v sami grapi se še vedno najde mehkobnež - zabava zagotovljena.

Na pl. Konjščica natakneva pse in po špuri (ki je uspešno naluknjana) do Mesnove glave. Tu malce tavava, špura je zamedena, povzpneva se na vrh skale. Odločiva se, da ne nadaljujeva proti Vrhu Slemena, ampak se kar tu spustiva nazaj proti Konjščici. Super zabava med smrekami z mehkobnim snegom!

Na planini še enkrat natakneva kože, treba je prigurati nazaj na Plesišče.

Tu pa smuka bolj tako-tako, je že spihano in kložasto. Še po žlebu in mimo žičnic nazaj do avta. Celodnevna, sem bil kar zmatran...

zabava v grapci proti Konjščici

pl. Konjščica in greben, kamor sva namenjena

pl. Konjščica 

na vrhu

med smrekami

tu Planica, tu Planica

nazaj proti Konjščici

in ponovno natikanje psov

kje sva hodila

Ko sva prišla nazaj na Rudno polje, se je gneča že razkadila, čeprav so posamezni avtomobili dali slutiti, da je bilo spet zaparkirano precej po cesti navzdol...

***

 

Nad Sorico, 26.12.2020

 Čudovit dan se je naredil! Spet proti Pokljuki, vendar, ko slišiva, da so na Pokljuki tekaške tekme, odvijeva proti Bohinju in Sorici. Cesta od Nemškega Rovta je bila kar poledenela, nikjer nikogar. Proti Sorici pa snežnobela pravljica! Svež bel sneg, smreke okrašene, zasneženo bukovje se priklanja nad cesto. Ogledovala sva si tudi bele kape Julijcev, kar je dalo slutiti, da bo močno pihalo. Zgoraj na parkirišču ogromno avtomobilov, sva se komaj nekam stlačila.

Na smučišču gomazi otrok, sankačev, pohodnikov, turašev... skratka, vse živo leze v hrib in se spušča navzdol. In vsi uživajo. Kot v najboljših časih! Smučišče pa zaprto zaradi ukrepov...

Kar pod žičnico zlezeva najprej na Lajnar - piha kar močno, na srečo navzgor. Potem se spustiva na sedelce proti Slatniku - tu pa zatišje in prava zimska pravljica. Res je lepo.

Po špuri se povzpneva še na Slatnik (pobočje je povsem spihano) in na vrhu občudujeva razglede na vse strani. Piha in tudi vse okoliške gore imajo snežne zavese.

Prvih nekaj višincev se zelo previdno spustiva po travah, potem pa najdeva ror direktno navzdol in ujameva nekaj super pršičastih zavojev...

pravljica nad Sorico

po smučišču je spihano

dobr ga žge! (pa koko piha :)

pravljično proti Slatniku

nedotaknjeno

proti vrhu Slatnika je spihano do trave

pihaaa

furamo navzdol

super se praši!

woo-hoo

Vrhunsko. 

Višincev sicer zanemarljivo, ampak dan pa božanski.

Sneg suh (kar ga ni odpihnilo), uživanje.

Ko sva lahkotno privijugala do parkinga, se je tu gneča vsaj že potrojila. Res neverjetno število ljudi, pa vse zaprto.

Sedela sva tako v gepeku, lovila D in vnašala B vitamin in premišljevala, kako se je vse postavilo na glavo. Po drugem odmerku B vitamina naju je zazeblo in sva se (še vedno v vetrovno-sončnem vremenu) zadovoljna odpravila domov...

***

"Kužna sapa je privela

k nam, od kod, nihče ne ve.

Z Laškega, iz daljne Kine,

al pa iz Amerike.

...

Mnogo tednov je preteklo,

nihče ne ve, nihče ne zna,

kaj je huje? Kužna sapa

al norost cesarjeva?

Čreda

     

Plesišče, 25.12.2020

 Čudno leto, čudna situacija!
Božiček je bil letos v mehurčku, vseeno smo bili veseli dobrot in daril.

Zjutraj pa na nov sneg!

Cesta na Pokljuko je bila kar spolzka, nekateri so natikali verige. Prišla sva do Rudnega polja, vplačala kavcijo in se podala proti žičnicam. Snega je bilo že veliko, kar močno ga je še se sipalo. Tudi turašev precej. Nad drugo žičnico ostaneva sama, nov sneg zasipava špuro, močno piha. Je bila kar borba. Pred vrhom naju ujamejo trije mladci, pardon, mladenka in 2 mladca in potegnejo špuro vse do Plesišča. Pihalo je močno (poznavalci bi rekli orkansko), nov sneg je medlo direktno v oči. Nekako se urihtava, mal poštamfava do vrha in gasa...

Sneg perfekten, suh, kar dobrih 30 frišnega, lepo se je peljalo.

najlepši drevored

dobr ga sipa

rintamo navzgor

do prve table ga je že

woo-hoo prašimo

mehkobno

Ja, super se je peljalo.

Ko sva prišla do zamedenega avta je bila gneča že nepopisna. Zaparkirano par ovinkov pod vojašnico, noro, ljudje res potrebujejo odmor od teh ukrepov in situacije.

***

"All my favorite colors"

Colors [Živooke]

Maša Bogataj in Bojan Cvjetičanin 

Vogel - Šija, 19.12.2020

 Otvoritvena. 

Z #OstaniZdrav preko mej, brez kontrol. Vožnja mirna, pod nihalko pa precej avtomobilov in smučarjev. Huh?

Vogel sicer dela samo na pol, Žagarja in dolino za Zadnjim Voglom smo imeli turaši zase.

Zmogla sva do Šije (vrh sedule), čeprav je hudičevo mrzlo pihalo in se tudi ni nikamor videlo.

strumno po Žagarju

sama na Šiji

woo-hoo! Samo še dol!

Sva pa ponovila vse turaške gibe. Na vrhu mi je zanohtalo, kot že dolgo ne.

Žagar je speglan, smučarija bi bila super, če bi se videlo kaj dlje od konic smuči. 

Ampak... Je pa pasalo!

***