Včeraj me je cel dan nekej bolela glava. In sem bil švoh.
Ne vem, al je bil Cabernet (prejšnji večer) al Pfizer (9.dan)?
Kakorkoli, petkov derbi sem preskočil, spanec mi je povrnil moči in zjutraj sem se zbudil frišn, kot krizantema za krompirjeve ;)
Vreme sicer aprilsko, ampak, če te malo moči pa res ni nič narobe. Ane?
Zajaham in proti Pokljuki. Cilj je bil malo raziskovanja in mapiranja gozdnih poti, ki te kam pripeljejo (ali pa tudi ne). Ampak ko sem odvil z asfalta v gozd, sem ga po par km že spet tišal. Ta bela govna ležijo res povsod! Kakšen kilometer sem tišal in drvaril med podrtim drevjem (tega je res veliko) in se čudil rejenim zajcem, ki so skakljali ob cesti. Ko sem na cesti spet prišel do makadama, sem bil tako vesel, da je vsako raziskovanje odpadlo. Do vrha Pokljuke po cesti, potem pa moker & mrzel vratolomni spust domov.
spet tišimo
pol pa še žabe...
tle se skrivajo veliki koordinatorji
Jelka Kacinka
sej nekej se je pa nabralo
Dol grede sem premišljeval, da v življenju vseh biciklov skupaj nisem toliko pretišal, kot sem tega štromarja v zadnjih mesecih. Pa kao bl u izi!? Huh.
Who's the real Kekec?
***
"Zdej vesoljc je zrastu in muva novo sceno
in kažem pravo smer vsakemu alienu...
...
I'm too good to be hood, who's the real Kekec?"
Ni komentarjev:
Objavite komentar