Ko je veliko snega po nižinah, je to treba izkoristiti za obisk nižjih hribov, kjer smuka ni mogoča ravno vsako leto. Je šla že v soboto, ko sem jaz celil rane zaključnega BFL derbija & zakuske. Čist navdušena, da je blo krasn. Pravzaprav vrhunsko! Ni bilo druge, sva morala v nedeljo ponoviti. Pa še hud veter se je obetal po vrhovih, tako da je bila gozdnata Dobrča dobr(č)a izbira.
Res zgodaj sva na izhodišču, parkingov je namreč malo, problemov z njimi pa veliko. Stlačiva noge v pancarje, zapneva dile in v hrib, da se ogrejeva. Najprej po cesti (mal že asfaltna), potem skozi gozd mimo Bistriške in Breške planine. Posije sonce, malo piha. Snega je precej in zelo smučljive strukture 😊
Na Lešanski planini se odpre pogled na s soncem obsijano flanko. Poezija. Je pa veter že kar opravil svoje, smreke so se otresle snega, pa tudi "rahlo je že zakložilo na odprtih legah". Reževa jo gor, "ooo, kako jo bova šele dol!!!". Še mal matra in sva na vrhu.
Pravljično je!
Čudoviti pogledi, vse belo in modro nebo. To so te barve zime!
Lešanska planina v sobotnem soncu
zasneženo v najljubših barvah
v nedeljo pa že rahlo spihano
vrh
sobotni zavoji v dolino
nedeljska panorama
okrašen drevešček
sobotni...
...in nedeljski zavoji
ravno pravšnja postavitev
vrhunska pela v dolino
Dol grede čisti užitek in ena sama zabava. Najprej z vrha med ogromnimi zalitimi štori, kratek gozd z globokim suhim snegom, flanka nad kočo mejčken zakložena, ampak jo dile režejo kot puter. Potem pa eno samo veselje med bukovjem z ravno prav gosto postavitvijo.
Iztek po cesti do avta, kjer pa je že prometni infarkt...
***
"It's a good day to be
A good day for me
A good day to see
My favorite colors, colors
My sisters and my brothers
They see 'em like no other
All my favorite colors"
Ni komentarjev:
Objavite komentar